prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrgel zahtevo prosilca. Ugotovljeno je bilo, da iz izpodbijanega akta ni jasno razvidno, glede katerih dokumentov je organ ugotovil, da je izpolnjen pogoj za zavrženje zahteve na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Organ je zgolj splošno navajal, da je odločal o tovrstni dokumentaciji, brez da bi se opredelil do posameznega dokumenta in dela zahteve, ki ji ustreza navedeni dokument. Prav tako je organ IP v pritožbenem postopku predložil pravno mnenje, ki ga na prvi stopnji ni presojal, niti ni glede tega dokumenta poskrbel, da bi bili v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Zaradi navedenih bistvenih kršitev pravil postopka je IP zadevo vrnil v ponovno odločanje organu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-216/2022/7
Datum: 4. 9. 2022 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 6. 2022, zoper odločbo in sklep Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0021/2022 z dne 17. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 29. 6. 2022 se ugodi in se odločba in sklep Občine Ruše, št. 090-0021/2022 z dne 17. 6. 2022, odpravita ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 28. 2. 2022 na organ naslovil prošnjo za dokumentacijo v skladu z ZDIJZ, in sicer je želel po elektronski pošti prejeti:
- pravno mnenje, ki ga je občina naročila in pridobila v zvezi s pogodbo med …… in občino leta 2014 in predlog za novo pogodbo oz. eventualno novo podjemno pogodbo, sklenjeno po tem ter dokumentacijo o plačilih Občine Ruše arhitektki ……... po razdrtju pogodbe in
- plačila avtorjem tekstov in fotografij, objavljenih v Ruškem utripu v letu 2021.

O zahtevi prosilca je organ, v ponovljenem postopku po odločbi IP št. 090-110/2022/2 z dne 17. 5. 2022, odločil z odločbo in sklepom št. 090-0021/2022 z dne 17. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani akt). Z navedenim aktom je organ odločil, da zaradi neobstoja dokumentov zavrne dostop do plačil avtorjem tekstov in fotografij, objavljenih v Ruškem utripu v letu 2021 ter zavrže prosilčevo zahtevo po posredovanju pravnega mnenja, ki ga je občina naročila in pridobila v zvezi s pogodbo med …….. in občino leta 2014, predloga za novo pogodbo oz. eventualno novo podjemno pogodbo, sklenjeno po tem ter dokumentacije o plačilih Občine Ruše arhitektki …….. po razdrtju pogodbe. O slednjem naj bi namreč organ odločil že v zadevah št. 090-0009/2020, št. 090-0010/2020, št. 090-009/2021 ter št. 090-00039/2021.
    
Zoper odločitev organa je prosilec dne 29. 6. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu organ ni omogočil dostopa do dokumentacije v zvezi s pogodbo med …… in občino leta 2014 in predloga za novo pogodbo oziroma eventuelno novo podjemno pogodbo ter o plačilih občine Maruši Zorec oz. ARREA d.o.o. po razdrtju pogodbe. Prosilec izpostavlja, da je svojo prošnjo napisal marca letos, pri čemer pa uradna oseba organa za dostop do informacij javnega značaja trdi, da mu je bilo odgovorjeno že pred datumom vložitve zahteve za posredovanje dokumentacije. Vztraja, da mu organ posreduje dokument (pogodbo), za katero ima zadnjo podpisano izjavo prejšnjega župana občine in v kateri piše, da bodo …….. »pripravili podjemno pogodbo oz. drugo ustrezno pogodbo« po tem, ko so morali zaradi nezakonitosti prvo pogodbo razveljaviti. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v pristojno reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 2. 9. 2022 ter dne 28. 9. 2022.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP poudarja, da je, upoštevajoč izrecne pritožbene navedbe prosilca, predmet presoje tega pritožbenega postopka zgolj 1. točka izreka izpodbijanega sklepa, s katero je organ zavrgel prosilčevo zahtevo po posredovanju pravnega mnenje, ki ga je občina naročila in pridobila v zvezi s pogodbo med …….. in občino leta 2014 in predlog za novo pogodbo oz. eventualno novo podjemno pogodbo, sklenjeno po tem ter dokumentacije o plačilih Občine Ruše arhitektki …….. po razdrtju pogodbe. Svojo odločitev je organ obrazložil z navedbo, da je bila dokumentacija v zvezi z …….. prosilcu že posredovana z odločbami o dostopu do informacij javnega značaja oz. je bilo v zvezi z zahtevami odločeno z odločbami v zadevah št. 090-0009/2020, št. 090-0010/2020, št. 090-009/2021 ter št. 090-00039/2021. 

Na poziv IP je organ dne 2. 9. 2022 dostavil zahtevano pravno mnenje odvetniške pisarne Gorjup. Obenem je pojasnil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga, saj po razdrtju pogodbe ni bila sklenjena nobena nova pogodba, zato zahtevana dokumentacija ne obstaja. Dne 28. 9. 2022 je organ dodatno pojasnil, da je prosilec v zadevi št. 090-0009/2020 prejel IDZ park pred občino Arrea november 2017, da je v zadevi št. 090-0010/2020 prejel naročilnico z ……, da je v zadevi št. 090-0009/2021 prejel naročilnico z ……. ter da je v zadevi št. 090-0039/2021 njegovi zahtevi po posredovanju določenih dokumentov v zvezi z ….., delno ugodil, delno pa zavrnil, saj je dokumente že prejel. Organ je še navedel, da je bila po razdrtju pogodbe z naročilnico naročena Idejna zasnova za Trg vstaje v Rušah, kar pa je prosilec že prejel in je razvidno iz javno dostopne evidence ERAR. Prav tako je dodal, da je bilo mnenje leta 2014 naročeno pri odvetniški družbi ……, ki je imela pavšalno pogodbo z Občino Ruše za opravljanje odvetniških storitev in storitev svetovanja.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da iz izpodbijanega akta ni jasno razvidno, glede katerih dokumentov je organ ugotovil, da je izpolnjen pogoj za zavrženje zahteve na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Organ zgolj splošno navaja, da je odločal o tovrstni dokumentaciji, brez da bi se opredelil do posameznega dokumenta in dela zahteve, ki ji ustreza navedeni dokument. Prav tako je organ IP v pritožbenem postopku predložil pravno mnenje, ki ga na prvi stopnji ni presojal, niti ni glede tega dokumenta poskrbel, da bi bili v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pravno mnenje, ki ga zahteva prosilec, je namreč pripravila odvetniška družba, ki je organ ni seznanil s prejeto zahtevo, niti ji ni dal možnosti za priglasitev stranske udeležbe.

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. IP je v izvedenem postopku ugotovil, da je v postopku odločanja na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in da je organ nepopolno ugotovil dejstva, zato je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da si preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, zato organ najverjetneje razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana. Hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, zato bo najlažje ugotovil, kakšne bi lahko bile posledice seznanitve javnosti z zahtevanim dokumentom. Organ, pred katerim teče konkretni postopek, namreč najbolje ve, kaj lahko izvedbi postopka škodi in kaj ne oz. kateri dokazi so zanj relevantni in kateri ne.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, poskrbeti za spoštovanje 44. člena ZUP, po katerem mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Prav tako mora organ pri odločanju in postopanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (prvi odstavek 7. člena ZUP), dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP) in v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnimi interesi (drugi odstavek 9. člena ZUP). V primeru, da prosilec ali morebitni stranski udeleženec vloži pritožbo, jo mora organ vročiti nasprotni stranki in ji dati možnost, da se o njej izreče. ZUP namreč v 2. točki drugega odstavka 237. člena določa, da gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka.

Nadalje se mora organ v ponovljenem postopku glede dokumentacije, ki jo na prvi stopnji ni presojal in jo je IP predložil šele v pritožbenem postopku opredeliti tudi do vprašanj:
1. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in
2. če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa. 

IP opozarja tudi na uporabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Organ namreč navaja, da je o istovrstnih dokumentih že odločal in pri tem citira št. zadev. V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do vprašanja, kateri konkretni dokumenti v okviru zahteve prosilca so predmet njegove presoje in ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze (npr. glede zahteve po posredovanju dokumentacije o plačilih Občine Ruše arhitekti …... po razdrtju pogodbe organ razpolaga z dokumentom št…. z dne…, pri čemer organ ugotavlja, da je o dostopu do navedene dokumentacije že odločal z določbo št…. z dne… itd.). To pomeni, da mora primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali je o dostopu do tega dokumenta že odločal in ob tem biti pozoren na uporabo 129. člena ZUP. V nasprotnem primeru je obrazložitev odločbe pomanjkljiva. Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, pa predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Kot to velja za obravnavani primer.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, zato je pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka