prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, ki je s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ zavrnil zahteve prosilca. IP je ugotovil, da institut zlorabe pravice v obravnavanem primeru ni podan ter da bi moral organ glede dokumentov, o katerih je že bilo odločeno, uporabiti 4. točko prvega odstavka 129. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-209/2022/11
Datum: 18. 10. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 247. člena, drugega odstavka 251. člena, četrtega odstavka 129. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 6. 2022, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0046/2022 z dne 28. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Odločba Občine Ruše št. 090-0046/2022 z dne 28. 6. 2022 se v delu, ki se nanaša na posredovanje Računa št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022, Računa št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, računa št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 ter začasne situacije z dne 31. 3. 2022 odpravi po uradni dolžnosti.

2.    Pritožbi prosilca z dne 29. 6. 2022 zoper odločbo Občine Ruše, št. 090-0046/2022 z dne 28. 6. 2022, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki elektronskega zapisa posredovati izpis konta kartice proračunske postavke 4334 Urejanje trgov od januar 2022 do maj 2022.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in
SKLEP:

1.    Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na posredovanje Računa št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022, Računa št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, računa št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 ter začasne situacije z dne 31. 3. 2022, zavrže.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 6. 6. 2022 na organ naslovil zahtevo po posredovanju vseh zahtevkov za plačilo zneska 65. 557,89 eur za »ureditev trga v Rušah« in naloge za plačila ter spremljajočo dokumentacijo (poročila o izvedenih delih…). Z zahtevano dokumentacijo se je prosilec želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-0046/2022 z dne 28. 6. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, zavrnil posredovanje zaprošene dokumentacije. V obrazložitvi organ navaja, da je pregledal prejete vloge prosilca v zvezi z investicijo ureditve Trga vstaje, izdane informacije javnega značaja, kakor tudi izdane odločbe in ugotovil, da je bila v zvezi z omenjeno investicijo prosilcu že posredovana dokumentacija, ali pa je bilo v zadevah že odločeno z delnimi ali zavrnilnimi odločbami ter se pri tem skliceval na več kot 70 odločb, izdanih med letoma 2020 in 2022. Organ izpostavlja tudi število vloženih zahtev ter namen prosilca za takšno ravnanje.
     
Zoper odločitev organa je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da je občina javnost obvestila, da je po zelo dolgem času izvajanja obnove Trga vstaje (v partnerstvu z MK, glavnim sofinancerjem projekta) plačala prve račune v znesku 65.000 eur, mimo vseh napovedanih rokov. Ob tem ni navedla, za katera dela in komu je denar nakazala. Nadalje prosilec navaja, da se upravičeno postavljajo vprašanja, kdo je izstavljal račune, situacije, kdo jih je potrjeval in dajal naloge za plačila itd. Poudarja, da gre za javna sredstva in organ ne sme prikrivati podatkov, kot da gre za zasebno zadevo, ki se javnosti ne tiče.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v pristojno reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 2.9., dne 28. 9. ter dne 11. 10. 2022.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih  pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane. 

1.    Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-140/2021 z dne 26. 5. 2021, št. 090-260/2022 z dne 9. 9. 2022 ter št. 090-275/2022 z dne 4. 10. 2022 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve zahteve v dveh primerih, in sicer:
(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali
(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilec organu ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, prav tako zahteva ni šikanoznega značaja. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona  izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. 

Po oceni IP predmetna zahteva ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Iz navedenega tako izhaja, da na podlagi posredovane zahteve ni mogoče ugotoviti, da bi posredovanje zahtevanih informacij vplivalo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno, v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme v obravnavanem primeru, po oceni IP, ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. 

Organ se tudi ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oziroma dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi predmetne zahteve prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivale na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi, še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.« Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno, zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.

Ob tem IP navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi strani nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop do informacij javnega značaja, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru, torej organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, za obsežnejše zahteve, podaljša rok za odločanje celo za do 30 dodatnih delovnih dni.

Po oceni IP v obravnavanem primeru tudi niso podani drugi elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice dostopa. Iz same zahteve prosilca ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahtev ne izhaja, da bi bile te šikanozne. Ob tem IP še pojasnjuje, da se v postopkih po ZDIJZ zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, torej zgolj ponovitev določenih zahtev, ne predstavlja zlorabe pravice. Odvzem pravice iz 39. člena Ustave iz tega razloga ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, da  to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. 

IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter, da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja.

2.    Informacija javnega značaja:

Ker je IP ugotovil, da je bilo sklicevanje organa na peti odstavek 5. člena ZDIJZ v konkretnem primeru neutemeljeno, je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti ter ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati ter
- nahajati se mora v materializirani obliki.
 
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Za potrebe pritožbenega postopka je organ IP posredoval dokumente, za katere je presodil, da ustrezajo prosilčevi zahtevi z dne 6. 6. 2022, in sicer:
- Račun št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022,
- Račun št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, 
- Račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 s črtno kodo in odredbo za plačilo, Račun št. 80000190/2022 z dne 19. 4. 2022 (v nadaljevanju račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022), dokument II Začasna situacija z dne 31. 3. 2022 (v nadaljevanju začasna situacija z dne 31. 3. 2022),
ter 
- izpis konta kartice proračunske postavke 4334 Urejanje trgov od januar 2022 do maj 2022.

3.    K 1. točki izreka odločbe in k 1. točki izreka sklepa:

V okviru reševanje predmetne pritožbe je IP ugotovil, da je:

1. prosilec dne 28. 2. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:
- celotne dokumentacije o nastalih stroških občine po določbah pogodbe z MK (dodatni, nepredvideni... stroški, stroški arheol. raziskav..., ki bremenijo izključno občino in zanje ministrstvo ne zagotavlja sofinanciranja),
- dokumentacije o skupni vrednosti projekta Obnova Trga vstaje, po prerazporeditvi stroškov, izkazani v proračunskih dokumentih, na osnovi katere bo možno izračunati odstotni delež sofinanciranja celotnega projekta s strani ministrstva;
- dokumentacije, iz katere bo razvidno, kateri in kolikšni stroški so nastali v zvezi s »pripravo in izvedbo projekta preureditve Trga vstaje«, pa so ti stroški bremenili druge postavke proračuna.
- dokumentacije, iz katere bo razvidna struktura doslej nastalih stroškov za fizično izvedena dela pred podpisom pogodbe z MK in po podpisu le-te.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0022/2022 z dne 3. 3. 2022, zoper katero je slednji vložil pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba utemeljena in z odločbo, št. 090-111/2022/2 z dne 18. 5. 2022 zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. 090-0022/2022-6 z dne 20. 6. 2022. Zoper slednjo je prosilec vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-206/2022/11 z dne 1. 9. 2022. V 2. točki izreka citirane odločbe je IP organu naložil posredovanje Računa št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022 ter Računa št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022.

2. prosilec dne 12. 5. 2022 na organ naslovil zahtevo po posredovanju:
- dokumentacije v zvezi s posegi občine v kulturni spomenik »kaplanija«, iz katere bo razvidno, da so bili posegi izvedeni legalno, z dovoljenjem lastnika, v soglasju in po smernicah ZVKDS OE MB … ter v skladu s pogodbo o sofinanciranju in pogodbo z izvajalcem del oz. po dodatnem naročilu,
- dokumentacije v zvezi s posegi občine v kulturni spomenik »kaplanija", iz katere bo razvidno, kdo je dela naročil, kdo je pripravil strokovni predlog za poseg v sosednjo zgradbo in zakaj, skico, navodilo …, kako naj se dela izvedejo, in ocenjene ter dejanske stroške,
- vseh izstavljenih računov, v zvezi z obnovo Trga vstaje, ki jih je izstavil izvajalec del ……., od oktobra lani.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0036/2022 z dne 6. 6. 2022, zoper katero je prosilec vložil pritožbo. O slednji je z odločbo št. 090-207/2022/7 z dne 5. 9. 2022 odločil IP in med drugim organu v 2. točki izreka naložil, da prosilcu posreduje račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 ter začasno situacijo z dne 31. 3. 2022.

3. prosilec dne 6. 6. 2022 na organ naslovil zahtevo po posredovanju vseh zahtevkov za plačilo zneska 65. 557,89 eur za »ureditev trga v Rušah« in naloge za plačila ter spremljajočo dokumentacijo (poročila o izvedenih delih…). O navedeni zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo, pri čemer je organ IP v pritožbenem postopku kot dokumente, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi z dne 6. 6. 2022, posredoval Račun št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022, Račun št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022, začasno situacijo z dne 31. 3. 2022 ter izpis konta kartice proračunske postavke 4334 Urejanje trgov.

Glede na to, da je prosilec z zahtevo z dne 28. 2. 2022 ter z zahtevo z dne 12. 5. 2022, kot tudi z zahtevo z dne 6. 6. 2022 zahteval iste dokumente, tj. Račun št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022 ter Račun št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 ter začasno situacijo z dne 31. 3. 2022, IP ugotavlja, da organ pri odločanju ni upošteval dejstva, da je prosilec navedene dokumente že zahteval.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti (1. točka izreka te odločbe).

Na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je organ dne 6. 6. 2022, ko je prosilec nanj na podlagi določb ZDIJZ naslovil zahtevo po posredovanju dokumentacije (Račun št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022, Račun št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022, začasna situacija z dne 31. 3. 2022 ter izpis konta kartice proračunske postavke 4334 Urejanje trgov) že vodil postopek št. 090-0022/2022 (predmet zahteve Račun št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022 in Račun št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022) in v njem nato izdal odločbo št. 090-0022/2022-6 z dne 20. 6. 2022, zoper katero je prosilec vložil pritožbo ter o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-206/2022/11 z dne 1. 9. 2022, s katero je organu naložil posredovanje citiranih računov, je treba zahtevo prosilca z dne 6. 6. 2022, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP v tem delu zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke tega sklepa. Iz istega razloga (vodenje postopka) ter na isti pravni podlagi je treba zavreči tudi zahtevo prosilca po posredovanju računa št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 ter začasne situacije z dne 31. 3. 2022. Organ je v tej zvezi vodil postopek št. 090-0036/2022, zoper odločbo, izdano v tem postopku, je prosilec vložil pritožbo. O slednji je IP odločil z odločbo št. 090-207/2022/7 z dne 5. 9. 2022 in v 2. točki izreka organu naložil, da prosilcu posreduje račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022 ter začasno situacijo z dne 31. 3. 2022. 

4.    K 2. točki izreka odločbe:

IP je vpogledal v dokument, o katerem organ ni odločal ter ga je prepoznal kot predmet zahteve z dne 6. 6. 2022, in sicer v izpis konta kartice proračunske postavke 4334 Urejanje trgov od januar 2022 do maj 2022. IP ugotavlja, da gre za prosto dostopno informacijo in organu nalaga, da navedeni dokument posreduje v celoti.

5.    K 3. točki izreka odločbe in k 2. točki izreka sklepa

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka