prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je zaradi neobstoja dokumentov zavrnil dostop do določene dokumentacije, dostop do dela dokumentacije pa omogočil na način, da je prosilca napotil na spletno stran organa. IP je ugotovil, da organ z razpolaga z dokumentom, ki ustreza prosilčevi zahtevi, zato je pritožbi v tem delu ugodil in poudaril, da ZDIJZ nalaga prosilcem opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane z omejenim poznavanjem dela organa, saj prosilci pogosto ne vedo, kakšni dokumenti v določenem postopku nastanejo, kdo z njimi razpolaga in kakšno je točno poimenovanje teh dokumentov. Organ mora zato, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje in prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Prav tako je IP sledil navedbam prosilca glede napotitve na spletno stran, ki je bila pomanjkljiva in organu naložil, da mu posreduje zahtevano dokumentacijo.

ODLOČBA:

Številka: 090-203/2022/4

Datum: 8. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 6. 2022, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0033/2022 z dne 1. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 6. 2022 se delno ugodi in se odločba Občine Ruše, št. 090-0033/2022 z dne 1. 6. 2022, delno odpravi, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje Pogodbe, ki sta jo dne 18. 8. 2021 podpisali Občina Ruše in MK ter v delu, ki se nanaša na napotitev prosilca na spletno stran organa, in se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki elektronskega zapisa posredovati:

• Pogodbo št. 3340-21-080052 o sofinanciranju projekta Ureditev trga v Rušah z dne 27. 10. 2021,
• Gradbeno pogodbo, sklenjeno med Občino Ruše in KOGRAD IGEM d.o.o., predmet pogodbe: Ureditev trga v Rušah z dne 27. 9. 2021 na način, da v 51. členu pogodbe prekrije ime in priimek ter elektronski naslov vodje del na strani izvajalca ter elektronski naslov odgovornega nadzornika na strani naročnika,
• Aneks št. 1 z dne 25. 11. 2021 h Gradbeni pogodbi z dne 27. 9. 2021 ter
• Aneks št. 2 z dne 27. 5. 2022 h Gradbeni pogodbi z dne 27. 9. 2021.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 2. 5. 2022 na organ naslovil zahtevo po posredovanju:

1. pogodbe, ki sta jo 18. 8. 2021 podpisali Občina Ruše in MK,
2. pogodbe, ki jo je Občina Ruše podpisala z izvajalcem del na Trgu vstaje KOGRAD IGEM d.o.o. in vse anekse k pogodbi ter
3. gradbenega dnevnika o izvajanju investicij na Trgu vstaje od oktobra do konca decembra 2021.

Z zahtevano dokumentacijo se je prosilec želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-033/2022 z dne 1. 6. 2022, s katero je, z obrazložitvijo, da ne razpolaga z navedenimi dokumenti, zavrnil dostop do dokumentov, navedenih v 1. ter 3. točki zahteve. Dostop do dokumentov, navedenih v 2. točki zahteve, je organ prosilcu omogočil na način, da ga je v obrazložitvi napotil na svojo spletno stran, kjer naj bi se nahajali zaprošeni dokumenti.

Zoper odločitev organa je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da pogodba obstaja in da sto jo podpisala županja ter nekdanji minister Simoniti. Prosilec dodaja, da razpolaga s kopijo aneksa k pogodbi, ki sta ga prav tako podpisala omenjena podpisnika. Nadalje navaja, da mu je organ zavrnil dostop do gradbenega dnevnika, pri čemer v obrazložitvi sicer zapiše, da naj si ga poišče na spletni strani organa, dve vrstici višje pa piše, da navedeni dokument ne obstaja. Za pogodbo KOGRAD IGEM d.o.o. prosilec dodaja, da v odločbi ni prejel nikakršne resnične informacije.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca v pristojno reševanje odstopil IP, z dopisom št. 090-0033/2022 z dne 28. 6. 2022. V dopisu je navedel:

1. da Občina Ruše in Ministrstvo za kulturo dne 18. 8. 2021 nista podpisali nobene pogodbe, ampak je ministrstvo za kulturo dne 18. 8. 2022 izdalo odločbo o sofinanciranju projekta Ureditev trga v Rušah,
2. da je prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer je objavljeno javno naročilo ter povezava do portala javnih naročil, kjer je objavljena pogodba in morebitni aneksi ter
3. da Občina Ruše z gradbenim dnevnikom o izvajanju investicije Ureditve trga v Rušah ne razpolaga.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 5. 7. 2022.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zaradi neobstoja dokumentov zavrnil dostop do informacij javnega značaja, opredeljenih v 1. in 3. točki njegove zahteve, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Prav tako je IP v nadaljevanju presojal tudi »ugodilni del« izpodbijane odločbe. Organ je namreč prosilca v zvezi z dokumentacijo, navedeno v 2. točki njegove zahteve, napotil na svojo spletno stran, kjer naj bi se nahajali zahtevani dokumenti. Prosilec v pritožbi navaja, da glede zahtevane dokumentacije ni dobil nikakršne resnične informacije, pa čeprav ga organ napotuje na spletno stran: Javno naročilo male vrednosti "Ureditev trga vstaje v Rušah – ponovitev«-ruse.si. Na navedeni povezavi se namreč ni seznanil z dokumenti, ki jih je navedel v zahtevi. Glede na navedeno je IP ta del pritožbe prosilca obravnaval v luči četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilcev. Iz navedenega razloga je pozivanje prosilca, da mu organ pojasni, zakaj je zavrnil dostop do informacij javnega značaja, povsem neutemeljeno. Organ na podlagi določb ZDIJZ nikakor ni dolžan pripravljati pojasnil, temveč zgolj posredovati dokumente, s katerimi razpolaga in ki vsebujejo zahtevane informacije. Takšno stališče izhaja tako iz prakse IP, kot tudi iz sodne prakse (npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018).

Kot že zgoraj navedeno, je IP dne 5. 7. 2022 s strani organa prejel dopis št. 090-0033/2022 z dne 5. 7. 2022, v katerem je:

- v zvezi s 1. točko zahteve prosilca pojasnil, da razpolaga z odločbo Ministrstva za kulturo št. 4110-93/2021/4, pogodbo št. 3340-21-080052 z dne 27. 10. 2021 ter aneksom št. 1 z dne 25. 11. 2021. Organ je izpostavil, da je prosilec omenjene dokumente pridobil s strani Ministrstva za kulturo, kar je razvidno iz njegovih vlog, ko se v delu sklicuje na te dokumente. Dodaja še, da prosilčeva zahteva za pogodbo med Občino Ruše in Ministrstvom za kulturo z dne 18. 08. 2021 očitno izhaja iz napake v prvi alineji 1. člena aneksa, ki se sklicuje, da sta stranki »dne 18. 08. 2021 sklenili pogodbo o sofinanciranju projekta Ureditev trga v Rušah«,

- v zvezi z 2. točko zahteve prosilca pojasnil, da je zahtevana dokumentacija (Pogodba z izvajalcem Kograd IGEM d.o.o. ter dva aneksa k pogodbi) dosegljiva na spletnih straneh: https://www.ruse.si/objava/546142 ter https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=412673 ter

- v zvezi z 3. točko zahteve prosilca pojasnil, da je gradbeni dnevnik obvezni dokument v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08, 54/09 – popr., 61/17 – GZ in 199/21 – GZ-1; v nadaljevanju Pravilnik o gradbiščih) in ga na gradbišču vodi izvajalec del oz. z njegove strani pooblaščen delavec. Glede na to, da je investicija Ureditve trga v Rušah v teku in še ni zaključena, je gradbeni dnevnik pri izvajalcu in Občina Ruše z njim ne razpolaga.

IP na podlagi spisovne dokumentacije in pojasnil organa ugotavlja, da je pritožba prosilca zoper odločitev organa glede posredovanja pogodbe, ki sta jo dne 18. 8. 2021 podpisali Občina Ruše in MK (1. točka zahteve prosilca) ter odločitve organa glede napotila na spletno stran, kjer se nahaja pogodba, ki jo je Občina Ruše podpisala z izvajalcem del na Trgu vstaje in vsi aneksi k pogodbi (2. točka zahteve prosilca), utemeljena.

Prosilec je od organa zahteval posredovanje pogodbe, ki sta jo dne 18. 8. 2021 podpisali Občina  Ruše in MK, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumenta. Prosilec v pritožbi navaja, da tak dokument obstaja, saj razpolaga z aneksom k zahtevani pogodbi. Na poziv IP je organ posredoval Odločbo Ministrstva za kulturo št. 4110-93/2021/4 z dne 18. 8. 2021, ki v tretji točki izreka določa, da se na podlagi te odločbe s prijaviteljem sklene pogodba o sofinanciranju. Nadalje je organ IP posredoval tudi Pogodbo št. 3340-21-080052 o sofinanciranju projekta Ureditev trga v Rušah z dne 27. 10. 2021 ter Aneks št. 1 k Pogodbi št. 3340-21-080052 o sofinanciranju projekta Ureditev trga v Rušah z dne 25. 11. 2021. IP tako ugotavlja, da organ razpolaga z dokumentom, ki ustreza 1. točki zahteve prosilca, tj. Pogodbo št. 3340-21-080052 o sofinanciranju projekta Ureditev trga v Rušah z dne 27. 10. 2021. V zvezi z navedenim (napačna navedba datuma pogodbe s strani prosilca) IP izpostavlja, da ZDIJZ nalaga prosilcem opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane z omejenim poznavanjem dela organa, saj prosilci pogosto ne vedo, kakšni dokumenti v določenem postopku nastanejo, kdo z njimi razpolaga in kakšno je točno poimenovanje teh dokumentov. Organ mora zato, v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, prosilcu dati na razpolago vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje in prosilca seznaniti, s katerimi dokumenti v zvezi s področjem, ki ga zanima, organ razpolaga. Da gre za zahtevano dokumentacijo, ugotavlja tudi organ sam, ko navaja razlog, zakaj prosilec napačno opredeljuje datum pogodbe in se pri tem sklicuje na Aneks št. 1 k pogodbi. V zvezi z navedbo organa, da je prosilec omenjene dokumente pridobil s strani Ministrstva za kulturo, kar je razvidno iz njegovih vlog, IP pojasnjuje, da ne obstoji pravna podlaga, ki bi IP dopuščala, da v okviru pritožbenega postopka poizveduje pri prosilcih, s katerimi dokumenti že razpolagajo in na kakšen način ter od koga so jih pridobili. Nasprotno pa IP upošteva tovrstne podatke pri obravnavi pritožbe, ki jih predočijo same stranke postopka ter jih presoja v luči načela materialne resnice (8. člen ZUP).

Prav tako je utemeljena pritožbena navedba prosilca glede napotila na spletno stran, na kateri naj bi se nahajala pogodba, ki jo je Občina Ruše podpisala z izvajalcem del na Trgu vstaje KOGRAD IGEM d.o.o. in vsi aneksi k pogodbi. Organ je namreč prosilca v obrazložitvi izpodbijane odločbe napotil na svojo spletno stran, pri čemer je prosilcu posredoval zgolj besedilo (povezavo): Javno naročilo male vrednosti "Ureditev trga vstaje v Rušah – ponovitev«-ruse.si. IP pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. ZDIJZ torej v primeru, ko je zahtevana informacija že enostavno javno dostopna, prosilcu ne daje možnosti, da bi izbiral med možnostjo, da mu organ posreduje npr. fotokopijo dokumenta, in možnostjo, da ga organ zgolj napoti na javno dostopno informacijo, slednje izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru organ ni pravilno napotil prosilca na zahtevane dokumente, saj s posredovano povezavo oz. besedilom ni mogoče dostopati do le-teh. Navedeno je preveril tudi IP, ko je na spletni strani organa www.ruse.si v iskalnik vnesel Javno naročilo male vrednosti "Ureditev trga vstaje v Rušah – ponovitev, iskalnik pa ni našel zadetkov, ki bi ustrezali pogojem iskanja. Organ je sicer v odgovoru z dne 5. 7. 2022 pojasnil, da je zahtevana dokumentacija (Pogodba z izvajalcem Kograd IGEM d.o.o. ter dva aneksa k pogodbi) dosegljiva na spletnih straneh: https://www.ruse.si/objava/546142 ter https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=412673. IP je vpogledal na spletno stran https://www.ruse.si/objava/546142 ter ugotovil, da med objavljenimi dokumenti ni neposredno zahtevane dokumentacije, je pa na spletni strani navedena Povezava do objave na portalu JN. S klikom na to povezavo se odpre spletna stran https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=412673, na kateri se v »Dosjeju javnega naročila 005815/2021« nahaja povezava JN005815/2021-Pog01 Pogodba. S klikom na povezavo »pogled združenih podatkov o pogodbi in morebitnih dodatkih« dostopamo do naslednjih dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilca:

- Gradbena pogodba (trg) (sklenitev: 27.09.2021, zadnja spr.: 06.12.2021),

- Aneks št. 1 (sklenitev: 25.11.2021, zadnja spr.: 03.06.2022) ter

- Aneks št. 2 (sklenitev: 27.05.2022, zadnja spr.: 05.07.2022).

Navedene dokumente je organ za potrebe konkretnega pritožbenega postopka IP posredoval tudi z dopisom št. 090-0033/2022 z dne 5. 7. 2022.

IP ugotavlja, da organ ni ravnal skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in organu naložil, da mu posreduje dokumente, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Nasprotno pa IP ugotavlja, da je pritožba prosilca zoper odločitev organa, da mu zaradi neobstoja dokumenta zavrne dostop do gradbenega dnevnika, neutemeljena. Organ je namreč pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj je investicija Ureditve trga v Rušah v teku, torej še ni zaključena, pri čemer gradbeni dnevnik vodi izvajalec del oz. z njegove strani pooblaščen delavec. Pri slednjemu se tudi gradbeni dnevnik hrani, zato organ z njim ne razpolaga. Navedeno potrjuje tudi določba 13. člena Pravilnika o gradbiščih, ki ureja hrambo gradbenega dnevnika. Iz citirane določbe izhaja, da en izvod gradbenega dnevnika (original) hrani investitor, vendar šele po tehničnem pregledu objekta. V obravnavanem primeru investicija še ni zaključena, zato  tudi še ni prišlo do sklepnega dejanja, tj. tehničnega pregleda. Upoštevajoč navedeno se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi lahko bil predmet zahteve, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je namreč IP pojasnil, zakaj ne razpolaga z zahtevano informacijo.

IP dodaja, da je po uradni dolžnosti ugotovil še, da je v delu dokumentov, glede katerih je IP v izreku te odločbe odločil, da so javno dostopni, podana izjema na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej izjema varstva osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo posamezne osebne podatke, kot so podatki o imenu in priimku posameznika, njegovem položaju/funkciji, izobrazbi, podpisu, elektronskem naslovu, telefonski številki, delovni dobi, zaposlitvah, EMŠO, ... IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da:

- so varovani osebni podatki posameznikov, za razkritje katerih IP ni našel pravne podlage (ime in priimek ter elektronski naslov vodje del na strani izvajalca ter elektronski naslov odgovornega nadzornika), 

- niso varovani osebni podatki o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu javnih uslužbencev pri organu in ministrstvu. Ustrezno pravno podlago za njihovo posredovanje javnosti predstavlja točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače,

- niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o poslovnem registru in Zakona o sodnem registru. Prav tako niso varovani osebni podatki posameznikov, s pristojnostmi po zakonu, ki ureja graditev objektov. Gre za osebo, čigar ime in priimek sta javno dostopna v imeniku pooblaščenih inženirjev in arhitektov ter

- niso varovani osebni podatki posameznikov, ki so na spletu objavljeni na podlagi drugega odstavka 106. člena ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, do uveljavitve posebnega zakona, ki bo uredil ta vprašanja.

IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede obstoja informacij, ki se nanašajo na 1.  in 2. točko zahteve prosilca z dne 2. 5. 2022 in tako posledično napačno uporabil pravni predpis. Iz  navedenega razloga je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka