prosilec - Občina Ruše

Datum: 21.04.2022
Številka: 090-47/2022
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

IP je v obravnavanem primeru s sklepom združil več pritožb prosilca zoper isti organ v en postopek, pri čemer je v večini primerov organ prosilcu zavrnil posredovanje informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je IP pritožbe prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-47/2022/4

Datum: 21. 4. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 2. 2022, 6. 2. 2022, 15. 2. 2022, 21. 2. 2022, zoper odločbe Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0001/2022 z dne 31. 1. 2022, št. 090-0003/2022 z dne 31. 1. 2022, št. 090-0004/2022 z dne 1. 2. 2022, št. 090-0007/2022 z dne 4. 2. 2022, št. 090-0008/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0010/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0011/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0012/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0013/2022 z dne 14. 2. 2022, 090-0016/2022 z dne 16. 2. 2022 in 090-0017/2022 z dne 17. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

Pritožba prosilca z dne 2. 2. 2022 zoper odločbe Občine Ruše št. 090-0001/2022 z dne 31. 1. 2022, št. 090-0003/2022 z dne 31. 1. 2022 ter št. 090-0004/2022 z dne 1. 2. 2022, se zavrne.

Pritožba prosilca z dne 6. 2. 2022 zoper odločbo Občine Ruše št. 090-0007/2022 z dne 4. 2. 2022, se zavrne.

Pritožba prosilca z dne 15. 2. 2022 zoper odločbe Občine Ruše št. 090-0008/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0010/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0011/2022 z dne 14. 2. 2022, št. 090-0012/2022 z dne 14. 2. 2022 ter št. št. 090-0013/2022 z dne 14. 2. 2022, se zavrne.

Pritožba prosilca z dne 21. 2. 2022 zoper odločbi Občine Ruše št. 090-0016/2022 z dne 16. 2. 2022 in št. 090-0017/2022 z dne 17. 2. 2022, se zavrne.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Dne 11. 2. 2022, 16. 2. 2022 ter 22. 2. 2022 je IP s strani organa v pristojno reševanje prejel pritožbe prosilca zoper naslednje odločbe, in sicer:

odločbo št. 090-0001/2022 z dne 31. 1. 2022,
odločbo št. 090-0003/2022 z dne 31. 1. 2022,
odločbo št. 090-0004/2022 z dne 1. 2. 2022,
odločbo št. 090-0007/2022 z dne 4. 2. 2022,
odločbo št. 090-0008/2022 z dne 14. 2. 2022,
odločbo št. 090-0010/2022 z dne 14. 2. 2022,
odločbo št. 090-0011/2022 z dne 14. 2. 2022,
odločbo št. 090-0012/2022 z dne 14. 2. 2022,
odločbo št. 090-0013/2022 z dne 14. 2. 2022,
odločbo št. 090-0016/2022 z dne 16. 2. 2022 ter
odločbo št. 090-0017/2022 z dne 17. 2. 2022.

Po prejemu navedenih pritožb je IP s sklepom, št. 090-47/2022/2, 090-48/2022/3, 090-49/2022/2, 090-50/2022/2, 090-54/2022/2, 090-55/2022/2, 090-56/2022/2, 090-57/2022/2, 090-58/2022/2, 090-66/2022/2, 090-67/2022/3 z dne 18. 3. 2022, postopke po pritožbah prosilca zoper zgoraj citirane odločbe združil v en postopek, ki ga vodi pod opr. št. 090-47/2022.

Z odločbo, št. 090-0001/2022 z dne 31. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 1. 1. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je uprava/županja posredovala njegov dopis (pobudo z dne 3. 11. 2021, katerega prejem mu je potrdila in se mu za pobudo zahvalila, svetnikom(cam), ki jim je bil zapis /pobuda/ tudi namenjen. Brez tega pristojni seveda o njegovih predlogih ne bodo obveščeni in ne bodo mogli razpravljati, županja sama/edina/ pa se ne more šteti za njihovo pooblaščenko in razpravljati o pobudi »namesto njih«.
Dokumentacije za nakup parcel »Pri Cojzerici« za 30.000 eur, iz katere je razvidno, za katere parcele gre, v čigavi lasti so, za kakšen namen se parcele kupuje … Prosi za dokumentacijo, iz katere bo razvidno, od koga, za kakšen namen in po kakšni ceni je nameravala občina izvesti to lastninsko transakcijo ter kako velika je parcela. Trditev zavezanke v njeni odločbi, »češ, da podobni podatki, ki jih je že prosil, ne obstajajo«, je zavajajoča (mapna kopija, »ortofoto«, ZK izpisek, izvleček iz proračuna, NRP …). Morebiti je imela občina celo kakšno pismo o nameri, osnutek bodoče rabe parcele …
Pogodbe s pripravljavcem projektne dokumentacije za investicijo »otroški vrtec« in dostop v izvajanju (po dikciji zavrnilne odločbe); kdor pripravlja takšno dokumentacijo, mora imeti izhodišča, zasnovo itd.
Dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo je bil povabljen k oddaji ponudbe za izvajanje obveščanja in informiranja javnosti (z dne 24. 12. 2020) in priloga k pogodbi za izvajanje obveščanja (z dne 29. 12. 2020).
Vseh nalogov za izplačilo po pogodbi za izvajanje obveščanja in vseh mesečnih poročil izvajalca del po pogodbi.
Celotno korespondenco na naslove, navedene v 7. členu pogodbe za izvajanje obveščanja, vključno s tisto, ki se nanaša na objavo člankov … o Trgu vstaje ter tista, nastala ob zavračanju objave člankov …

Organ je v zvezi s 3., 4. in 5. točko zahteve prosilcu posredoval zahtevane dokumente, v zvezi s 1. točko zahteve pa je zavrnil dostop zaradi neobstoja dokumentov. V zvezi z dostopom do 2. točke zahteve je organ pojasnil, da je bilo o tem že odločeno z delno zavrnilno odločbo št. 090-0041/2021, delno zavrnilno odločbo št. 090-0058/2021 ter z delno zavrnilno odločbo št. 090-0064/2021. Organ je še navedel, da prosilec ponavlja tudi 6. točko zahteve, v zvezi s katero je bilo odločeno z delno zavrnilno odločbo št. 090-0042/2021, delno zavrnilno odločbo št. 090-0043/2021, zavrnilno odločbo št. 090-0048/2021 ter delno zavrnilno odločbo št. 090-0064/2021.

Z odločbo, št. 090-0003/2022 z dne 31. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 15. 11. 2021, posredovani na organ dne 3. 1. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Dokumentacije/informacije o stališčih, sklepih, predlogih, objekcijah, ki so jih imela/sprejela posamična delovna telesa, krajevni odbori, sam občinski svet, županja, županjina koalicija (korespondenco in zapisnike koalicije je izvajala kar občinska uprava, njena direktorica …), njen kolegij, posamezniki v občinskem svetu, odborih, občinski upravi, nadzorni svet in drugi zunanji sodelavci, ki jih je »občan« o domnevnih nepravilnostih, nesprejemljivih in nezakonitih predlogih večkrat obveščal, obveščal pa je tudi javnost, v kolikor obstajajo zapisi, ki jih ni potrebno na novo »ustvarjati«, so obstoječi in arhivirani v zvezi z prenovo Trga vstaje v Rušah.
Magnetograma oziroma tonskega posnetka nastopa … na delovnih telesih občinskega sveta, kjer je zatrjeval, da se kljub poseki dreves v parku na trgu ne dogaja nič takega, kar bi bilo zanje (ZVKDS) sporno.
Zapise obravnav, stališč, pripomb oziroma kritik na račun pisnih predlogov za skupno iskanje rešitve in kritik projekta, posredovanih s strani občana … (v zvezi s projektom obnove Trga vstaje), ki obstajajo v pisni obliki ali v tonskem zapisu po času njegove pobude za vnovični premislek projekta ureditev trga vstaje v Rušah (19 strani), datirane 29. 11. 2020/13. 12. 2020.

Z odločbo, št. 090-0004/2022 z dne 1. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 11. 1. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

IZP »prizidava ZP Ruše«, Investicijski program in predhodno dokumentacijo za nadzidavo ZP ter prizidka na isti lokaciji, na kateri je predviden sedaj.
Dokumenta, na osnovi katerega je Občina Ruše razglasila »statistično regijo Gorenjska« za makrolokacijo investicije v Zdravstveno postajo Ruše.
PZI za obnovo Trga vstaje »Južni del«. Morebitni novi aneks k pogodbi občine z AOP zaradi velikih zamujanj rokov. Korespondenco v zvezi s tem, zlasti pa UZ, dopisi, pozivi …skrbnikov pogodbe, novi terminski plan za izvedbo projekta Trg vstaje.
Predloga ureditve prometa na Trgu vstaje po pogodbi med AOP in občino.
Predloga ureditve, poseganja in financiranja v »Južni del« Trga vstaje, spomenik NOB in cestno telo (zaščitni pas) državne ceste (po tem, ko je MK zavrnilo vlogo za sofinanciranje). Soglasje upravljavca ceste za take, v javnosti že predstavljene posege.
Predloga pogodbe, sporazum, soglasje … z RKC (škofijo, župnijo), na osnovi katere je možno znižati teren na meji s kaplanijo tako, da se bo v kaplanijo dostopalo brez višinskih razlik (stopnic), torej da se lahko posega v objekt v lasti RKC.
Zadnji ažuriran seznam: javne kulturne infrastrukture na področju kulture in športa ter noveliran seznam zelenih površin.

Organ je prosilcu posredoval zahtevane dokumente iz 1. točke zahteve in deloma 7. točke zahteve, pri čemer je pojasnil, da je prosilcu že posredoval »seznam zelenih površin«, in sicer dne 14. 12. 2020 (zahteva prosilca z dne 8. 12. 2020). 2. točko zahteve je organ zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. Dostop do informacij iz 3., 4., 5. in 6. točke zahteve je organ zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, pri čemer je navedel, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve o katerih je bilo že odločeno, ob tem pa izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo organa in šikaniranjem preostalih vpletenih v projekt »Ureditve trga v Rušah«.

Z odločbo, št. 090-0007/2022 z dne 4. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 7. 1. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Dokumentacije o predlaganih dezinvesticijah, prodaji nepremičnin, ki je bila upoštevana ob pripravi
predloga proračuna.
Kupoprodajne pogodbe o vseh, v letu 2019 do vključno 2021, prodanih nepremičninah občine, o
kupljenih nepremičninah, o morebitnih »pismih o nameri« za tovrstne transakcije in o realizaciji
planiranega (prejemkih, plačilih).
Podatke, poročila, dokumente o vseh transfernih prihodkih, ki jih je občina prejela leta 2021 in bodo za
javnost razvidni šele po sprejemu ZR za 2021.
Dokumentov (sklepi, odločbe, pogodbe, postavke v državnem proračunu ...), na osnovi katerih je občina
pripravila prihodkovno stran (transferni prihodki iz javnih virov, državnega proračuna, sredstev EU ...)
predloga proračuna za leto 2022 za sofinanciranje vseh investicij, investicijskih vzdrževanj, obnov,
rekonstrukcij ..., in ki so jamstvo za to, da so prihodki korektno, realno načrtovani, predstavljeni in ne
neuresničljivi seznami želja.

Organ je zavrnil dostop do informacij iz 1., 3., in 4. točke zahteve s sklicevanjem na izjemo po deveti točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je prosilec zahteval podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Dostop do informacij iz 2. točke zahteve je organ zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, pri čemer je navedel, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Prosilčeva zahteva za »kupoprodajne pogodbe od leta 2019 do vključno 2021, o prodanih in kupljenih nepremičninah«, je naključnega pristopa, brez fokusa in njen namen je izključno prekomerna obremenitev organa s pripravo dokumentacije (kopiranje, zakrivanje osebnih podatkov...). Podatek o realizaciji načrta ravnanja s stvarnim premoženjem je namreč javno dostopen podatek v okviru zaključnega računa Občine Ruše, ki je prosilcu na razpolago na spletnih straneh organa.

Z odločbo, št. 090-0008/2022 z dne 14. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 2. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdaj (datum) je Občina Ruše v letu 2021 prvič poslala vlogo za vpis parcele 676 v ko. Ruše (objekt javne kulturne infrastrukture) v ZK.
Dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo in kdaj v letu 2021 je komu poslal predlog za sprejem aneksa k pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo Trga vstaje med Ateljejem .. in Občino Ruše – skrbnice pogodbe, .., županja ali kdo drug?
Dokumenta, s katerim je Občina Ruše na poziv MK dokazala, da je parcela št. 676 (park na Trgu vstaje) vpisana v Evidenco JKI in katere druge parcele so še deklarirane, vpisane kot objekt JKI.
Dokumentacije o vseh stroških Občine Ruše, nastalih v zvezi z odkritjem človeških skeletov na Trgu vstaje, njihovim prekopom, prevozom in vsemi drugimi stroški za prenos (pokop) skeletov na končno počivališče ter ureditev le-tega.
Celotne dokumentacije o izkopu, identificiranju, prevozu, začasni hrambi in končni položitvi v nov grob, vključno z vsemi navodili, ki so jih pristojni organi posredovali v zvezi z najdenimi skeleti.
Dokumente, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek k zdravstveni postaji v Rušah.
Gradbenega dovoljenja za prizidek k ZP Ruše.
Dokumentacije, iz katere bo razvidno, kakšna je zadnja predvidena finančna konstrukcija za prizidek k ZP Ruše (viri financiranja). Dostopne informacije (dokumentacija) o tem se namreč razlikujejo, niso skladne, poenotene.

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Organ je pojasnil, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Organ je navedel, da je o zahtevi iz 1. in 3. točke prosilčeve zahteve že odločil z odločbo 090-0053/2021, 090-0059/2021, 090-0060/2021, 090-0004/2022, prosilec pa je prejel celotno dokumentacijo v zvezi z razglasitvijo parcele št. 676, k.o. Ruše za objekt javne kulturne infrastrukture (gradivo za sejo občinskega sveta, glasovnice dopisne seje, zemljiškoknjižni predlog, predlog občine za vpis v evidenco Ministrstva za kulturo, dostop do evidence MK...). Organ je še navedel, da je bilo tudi v zvezi z ostalimi točkami zahteve prosilca že odločeno, in sicer v zadevah št. 090-0060/2021, 090-0066/2021, 090-0067/2021, 090-0004/2022.

Z odločbo, št. 090-0010/2022 z dne 14. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 7. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Teksta priprave odgovorov na novinarska vprašanja Reporterja (..).
Priprave sporočila za javnost v zvezi z imenovanjem direktorja zavoda RAST.
Priprave poslanice županje ob dnevu spomina na mrtve (…) ter vabilo na dogodek.
Priprave govora ob komemoraciji v središču Ruš (…) ter vabilo na dogodek.
Vso dokumentacijo (vabilo, zapisnik, delovna gradiva …) s sestanka …
Objavo prispevka MB 24 o prenovi Trga vstaje (…).
Zapis k objavi predstavitve prenove Trga vstaje (…).
Pripravo odgovorov na vprašanja novinarjev STA o trgu vstaje (…).

Z odločbo, št. 090-0011/2022 z dne 14. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 6. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Pogodbe za izvajanje storitve informiranja in komuniciranja za Občino Ruše ter vsa poročila o opravljenem delu in naloge za izplačila računov za te storitve (pred opravljanjem teh del s strani … v tekočem mandatu).
Vse korespondence v zvezi z zahtevkom Občine Ruše za popravke v Slovenskih novicah (zadeva Trg vstaje) in »pripravljalne tekste …«, vključno s proučitvami zavrnitev zahtevkov, ki jih je pripravila, posredovala občini/županji iz Borovnice, zaračunala in dobila plačane.
Priprave« … (njene izdelke), ki jih je opravila v zvezi s pozivom uredniku Večera glede objave prispevka … v rubriki Pisma bralcev.
Priprave odgovorov … na dodatna vprašanja STS v zvezi z obnovo na Trgu vstaje in najdenimi skeleti.
»Elemente« za odgovore na vprašanja g. … po ZDIJZ v zvezi o občinskim glasilom.
Priprave … za sporočilo o začetku del na Trgu vstaje.
Priprave (…) sporočila v zvezi z ustavitvijo del na Trgu vstaje.
Priprave (…) dopolnitve sporočila za javnost v zvezi z začasno ustavitvijo del na Trgu vstaje.
Prispevek »Dela na Trgu vstaje se lahko nadaljujejo.«
Vse dokumentacije v zvezi z dovolitvijo nadaljevanja del obnove Trga vstaje.

Z odločbo, št. 090-0012/2022 z dne 14. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 8. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Osnutka prispevka za časopis Novice Svet 24 o razvojnih programih in turizmu (… iz Borovnice).
Priprave opomnika za snemanje (28. 2. 2021) (…).
Priprave odgovorov na novinarska vprašanja REPORTERja (..).
Priprave dopolnitve in popravkov besedila intervjuja REPORTERja z županjo (…).
Priprave odgovorov na vprašanja medija Maribor 24 (…).
Priprave odgovorov na vprašanja medija BKTV glede posegov v zvezi z zemljiškimi parcelami št. 1271/19 in 1271/21 (…).
Osnutek odgovora na vprašanje BKTV o pravnem svetovanju in zaposlenih v občinski upravi (…).
Priprave govora županje ob sprejemu novorojencev (…).
Zapisnika o izvedeni javni obravnavi o Regijskem parku Pohorje z dne 19. januar 2022.

Z odločbo, št. 090-0013/2022 z dne 14. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 9. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Pregleda realizacije proračuna za leto 2021 (1-12).
Poročila o izvajanju del projekta OB 108-18-0004.
Sklepa o »potrditvi DIP« z oznako 6225-0003/2021 (sept. 2020 in junij 2021).

Z odločbo, št. 090-0016/2022 z dne 16. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 15. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Celotne dokumentacije v zvezi z njegovo ovadbo, ki ga je (po dostopnih medijskih poročilih in izjavah županje za javnost) ovadila Občina Ruše, oziroma županja …. Ovadba je bila verjetno spisana in poslana aprila 2021. Dokumentacija naj vsebuje pripravljalne tekste in tekst ovadbe ter vse na zadevo »ovadba občana …«, vezano korespondenco/dokumentacijo po datumu vložitve ovadbe. Pod sintagmo »vsa dokumentacija« je mišljena tudi finančno računovodska dokumentacija, vključno z računi za storitve odvetniške službe, nalogi za izplačilo in drugimi stroški občine v zvezi s citiranim primerom. Pojem »vsa dokumentacija« pomeni vse, kar občina ima, kar občina poseduje, kar je obstoječe po 4. členu ZDIJZ in je v vzročni povezavi z »zadevo«. Dokumentacija naj vsebuje tudi odzive naslovnika ovadbe, dopise, UZ pošiljatelja, eventualne sklepe, navodila, dokazila o tem, kdaj je bila ovadba poslana itd.

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo in organ z njimi ne razpolaga. Dodatno je organ zavrnil zahtevo prosilca s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, pri čemer je pojasnil, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa.

Z odločbo, št. 090-0017/2022 z dne 17. 2. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 16. 2. 2022, s katero je zahteval posredovanje:

Dokumenta, iz katerega bo razvidno, koga vse je občina pozvala, da ponudi svoje storitve (iste kot Korektor, ….) ter podpisano in z datumom opremljeno (obojestransko) pogodbo med …. in Občino Ruše (za izvajanje storitev informiranja …).
Dokument z datumom, ko je občina poslala z žigom opremljeno pogodbo .., potrditev ponudbe s strani občine in uradni zapis, UZ, zapisnik, sklep sestanka … .., ki je bil opravljen in ga je … po omenjeni pogodbi zaračunala občini, poslala poročilo o tem in ga je občina plačala.
Dokument, ki bo pričal o tem, kdo, kdaj je sestanek sklical. Prosilec je priložil tudi obrazložitev svoje zahteve.

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Organ je pojasnil, da prosilec pošilja ponavljajoče zahteve in nadleguje organ z zahtevami za dostop do informacij, s katerimi je že bil seznanjen (prosilcu je bila v zadevi 090-0001/2022 že posredovana informacija/dokumentacija «koga vse je občina pozvala, da ponudi svoje storitve«). Po mnenju organa prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa ter drugih posameznikov.

Dne 2. 2. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbe organa št. 090-0001/2022 z dne 31. 1. 2022, št. 090-0003/2022 z dne 31. 1. 2022 ter št. 090-0004/2022 z dne 1. 2. 2022, v kateri je navedel, da mu je organ z delno zavrnilno odločbo 090-0001/2022 z dne 31. 1. 2022 posredoval nepopolno (zavajajočo) dokumentacijo v zvezi z »investicijo OV«. Namesto pogodbe mu je organ poslal ponudbo (brez roka za izdelavo) za »Prometno ureditev do vrtca v Rušah«, račun in odredbo za plačilo. Po mnenju prosilca mu je organ neutemeljeno zavrnil dostop do podatkov, dokumentov, ki jih organ sicer ima (korespondenco z arhitektoma …), saj brez te korespondence ne bi mogli objaviti njunih potvorjenih člankov v svojem glasilu. Prosilec je navedel razloge za pridobitev zahtevane korespondence. Nadalje je pojasnil, da mu je organ zavrnil dostop do dokumentacije v zvezi z nakupom parcel »pri Cojzerici« za 30.000 eur. Do danes tako nima podatka, od koga, po kakšni ceni za m2, s kakšnim namenom jo organ potrebuje sam ali jo je želel kupiti za nadaljnjo razpolaganje, prodajo …? Na navedbe organa, da je z odločbami že večkrat odločil (zavrnil) predmetno zahtevo, je prosilec pojasnil, da ga ne zanima kdaj, s katero odločbo je organ kaj zavrnil, temveč ga zanima, zakaj in s kom je hotel »vrteti javni denar« in s kakšnim namenom (po njegovi intervenciji je občina od namere sicer kasneje odstopila). Brez zaprošenih dokumentov ne more biti prepričan, ali je bil namen »dober« ali morebiti koruptiven. Prosilec je povzel odločitve organa v odločbi št. 090-0003/2022 z dne 31. 1. 2022 in 090-0004/2022 z dne 1. 2. 2022 in izrazil nestrinjanje z odločitvami, pri čemer je navedel, da je navedba organa, da je vložil skupaj že 65 vlog, neumestna in nedopustna. Vloga pooblaščenke za posredovanje informacij javnega značaja namreč ni, da bi komentirala število vlog, pač pa, da na vloge korektno reagira v skladu z zakonom. Prosilec je pojasnil, da ponavljanje vlog ni šikaniranje, ni zloraba, ampak vztrajanje na poti iskanja dokumentacije, resnice, kar pa ZDIJZ omogoča, izrecno dovoljuje. Ponavljanje zahtev se je izkazalo za učinkovito, saj je na tak način nekatere prej zavrnjene zahteve po »ponavljanju« le dobil. Prav tako so za občana in raziskovalno delo ter nadzor nad trošenjem javnih sredstev pomembne tudi informacije organa v stilu »ne obstaja« »ne posredujemo«.

Dne 6. 2. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločb organa št. 090-0007/2022 z dne 4. 2. 2022, v kateri je povzel odločitev organa in pojasnil, da organ namesto, da bi sledil zakonu in konkretnemu postopanju, ki mu ga zakon nalaga, išče razloge, na osnovi katerih bi mu zahtevo zavrnil. V zvezi s sklicevanjem organa, da so zaprošene informacije, podatki »iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave«, je prosilec pojasnil, da gre za lažno trditev organa, saj je prosil za že obstoječe podatke, ki so bili temelj za sestavo predloga proračuna, ki je že stvar preteklosti. Organ je proračun v prvi obravnavi pripravil in sprejel že lani in nato 24. decembra poslal proračun v javno obravnavo. Prosilec je pojasnil nepravilnosti v zvezi z navedenim proračunom in navedel razloge za pridobitev zahtevanih informacij. Pojasnil je, da so podatki o transferih lanskega leta obstoječi podatki in niso stvar nastajajočega proračunskega dokumenta, kar neresnično navaja organ. Tudi dokumenti (sklepi, odločbe, pogodbe, postavke državnega proračuna, na katerih je »rezerviran« državni denar za ruške investicije …), na osnovi katerih je organ lani pripravil predlog proračuna za letos, so obstoječi dokumenti. Prosilec se je ponovno opredelil do navedb organa v zvezi s sklicevanjem na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, ob tem pa pojasnil, da bi pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja pri organu imela veliko manj dela, če bi delo opravljala korektno, tako pa ga imajo zaradi nje vsi preveč.

Dne 15. 2. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbe organa št. 090-0008/2022 z dne 14. 2. 2022, 090-0010/2022 z dne 14. 2. 2022, 090-0011/2022 z dne 14. 2. 2022, 090-0012/2022 z dne 14. 2. 2022, 090-0013/2022 z dne 14. 2. 2022, v kateri je povzel odločitve organa in pojasnil svoje stališče glede poslovanja organa in ne-transparentne porabe javnih sredstev. Glede očitka organa, da ponavlja svoje zahteve, je prosilec pojasnil, da je določeno ponavljanje zahtev nuja, saj je organ po prvotni zavrnitvi informacije in po vztrajanju prosilca, kasneje le posredoval pravo informacijo. Ponovitev kakšne zahteve tudi ni z nobeno določbo ZDIJZ prepovedano in ne sankcionirano. Zakon izrecno dovoljuje ponovitev zahteve, če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je zahteval. Kadar torej prosilec meni, da ni dobil ustrezne informacije, da je bila odločba skupaj z obrazložitvijo neustrezna, ali če je bila njegova vloga zavrnjena, ima pravico do ponovne prošnje ali do pritožbe. Po mnenju prosilca organ tudi ne razume, da prosilcu ni treba čakati na »dovoljenje« organa, kdaj sme poslati naslednjo prošnjo, prav tako mu ni treba čakati na to, da bodo predhodne zahteve razrešene, še zlasti ne, kadar organ sistematično krši zakonite roke, ne želi ali ne zmore, ni sposoben reševati vlog v rokih, kot jih določa zakon.

Dne 21. 2. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbi organa št. 090-0016/2022 z dne 16. 2. 2022, št. 090-0017/2022 z dne 17. 2. 2022, v kateri je povzel odločitve organa in navedel, da zahtevani dokumenti iz zahteve z dne 15. 2. 2022 pri organu obstajajo, o čimer se je možno prepričati z branjem Zaključnega računa (izpis 27. 1. 2022) in v prvem branju sprejetega predloga proračuna za leto 2022 (izpis 2. 2. 2022). Prav tako je možno prebrati sporočilo za javnost (javnim medijem) iz aprila lanskega leta, v katerem je županja na veliko razglašala, da je ovadila občana ter dopise občanu posredovane s strani županjine pooblaščene odvetnice. Prav tako organ razpolaga z dokumenti zahtevanimi z dne 16. 2. 2022, sicer bi to bilo v kričečem nasprotju z izjavami za javnost oz. bi pomenilo, da so v javnost plasirali laži.

IP je v zadevi 090-29/2022 že presojal vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je organ z dopisom, št. 090-29/2022/3 z dne 16. 1. 2022, pozval na dodatna pojasnila v zadevi. Odgovor organa, št. 090-0058/2021 z dne 28. 2. 2021, je IP prejel 2. 3. 2022. V njem se je organ opredelil do zlorabe pravice prosilca do dostopa do informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da prosilec s svojimi zahtevami ovira delo organa, s svojimi kritikami nad delom organa pa posega tudi v dostojanstvo organa. Organ je priložil statistiko reševanja vseh zadev in zadev prosilca v postopku po ZDIJZ, priložil zbirni seznam vlog prosilca od 23. 11. 2020 do 25. 2. 2022 in priložil pisanja prosilca oz. t.i. »kozerije«, ki jih prosilec piše vzporedno ob vlaganju ter pridobivanju informacij javnega značaja. Ker se torej ugotovitve iz zadeve 090-29/2022 navezujejo tudi na predmetno zadevo je IP, skladno z načelom materialne resnice in načelom ekonomičnosti postopka, vpogledal v zadevo 090-29/2022/4 in iz nje prevzel dokument »Odgovor organa št. 090-0058/2021 z dne 28. 2. 2021, skupaj s prilogami«. Ob tem je nastal Uradni zaznamek, št. 090-47/2022/3 z dne 25. 3. 2022.

Pritožbe niso utemeljene.

IP je pritožbe prosilca kot pravočasne, dovoljene in vložene po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijane odločbe organa preizkusil v delu, v katerem jih je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru pa je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega instituta.

Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Iz uvodne obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona)^[1], izhaja, da je predlagatelj utemeljil določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. IP je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)^[2], ustavnosodne presoje^[3] in sodne prakse Vrhovnega sodišča^[4].

Ker se je IP do teoretičnega vidika zlorabe pravice v svojih odločbah že večkrat opredelil, ko je presojal odločitve organov oziroma zavezancev (npr. odločbe IP št. 090-21/2015, št. 090-157/2015, št. 090-254/2015, št. 090-19/2016, št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, vse dostopne na spletni strani IP), pravne teorije o pojmu zlorabe pravice na tem mestu ne navaja ponovno.

Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se tako presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Ob tem IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice dostopa institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

Glede na dejansko stanje v obravnavanem primeru, upoštevaje navedbe organa in posredovano dokumentacijo, IP izpostavlja naslednja dejstva:

prosilec je obravnavane zahteve pri organu vlagal kontinuirano, po eno v zaporednih dneh posameznega tedna ter tako tudi po več zahtev tedensko.
Od vložitve prve predmetne zahteve 1. 1. 2022 je še pred iztekom zakonskega roka za odločitev organa glede dostopa do zahtevanih podatkov vložil še 3 nove zahteve, po prejemu dokumentacije in izpodbijanih odločb pa še 7 novih zahtev. V delovnem tednu je tako vložil tudi do 4 zahteve na teden, in sicer 6. 2. 2022, 7. 2. 2022, 8. 2. 2022, 9. 2. 2022.
Prosilec zahteve ponavlja, ob tem pa graja delo organa.
Zahteve se nanašajo na sorodne vsebine in dokumente (dokumentacija v zvezi s Trgom vstaje, dokumentacija v zvezi z nakupom parcel »pri Cojzarici«, dokumentacija v zvezi z investicijo »Otroški vrtec«, dokumentacija v zvezi s prizidavo »Zdravstvene postaje Ruše«, dokumentacija v zvezi s sprejemom proračuna organa za leto 2022 in realizacijo za 2021, dokumentacija za izvajanje storitev informiranja »…« ter dokumentacija, ki se nanaša na prosilca, vključno z njegovimi vlogami).

IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja zahtev. IP je tako v tem pritožbenem postopku vse obravnavane zahteve, naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, o katerih je organ odločil z izpodbijanimi odločbami, obravnaval kot celoto. Nadaljnje ugotovitve IP se nanašajo na vse obravnavane zahteve, ki so naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice v konkretnem primeru.

IP pripominja, da ZDIJZ sicer ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami^[5];
pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[6];
vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[7];
zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[8];
vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[9];
z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[10];
zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[11];
za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti^[12].

Upoštevaje navedene kriterije ter navedbe organa in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti. Glede na navedbe prosilca in ponavljajoče grajanje organa glede transparentnosti poslovanja, pa IP ugotavlja, da prosilec pri tem posega tudi v dostojanstvo organa.

Število zahtev po ZDIJZ sicer ni omejeno, vendar pa IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju med 1. 6. 2021 do 31. 1. 2022, torej pol leta, vložil kar 30 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je potrebno upoštevati, da ima vsaka zahteva prosilca več točk (tudi do 10 točk), ob tem pa zahteva zelo obsežno dokumentacijo (npr. vso dokumentacijo za določeno investicijo, vso dokumentacijo za pripravo proračuna, celotno dokumentacijo v zvezi z ovadbo zoper njega itd.), pri tem pa se zahteve pogosto tudi ponavljajo. V primeru izpodbijanih odločb je prosilec na organ v obdobju od 1. 1. 2022 do 16. 2. 2022, torej 1 meseca in pol, vložil 11 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, skupno 62 točk zahtev, kar nedvomno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da iz navedb organa izhaja, da je v celem letu 2021 prejel 64 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, od tega jih je prosilec vložil 58. Kar 90,6% prejetih zahtev po ZDIJZ v letu 2021 je bilo torej podanih s strani prosilca. Tudi v letu 2022, tj. do dne 25. 2. 2022, je organ prejel 18 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, od tega jih je prosilec vložil 13, kar predstavlja 72,2 % vseh prejetih zahtev v navedenem obdobju. Da je ravnanje prosilca usmerjeno k oviranju dela organa v smislu nalaganja velike količine dela, kaže zlasti dejstvo, da je prosilec pri organu vlagal po več zahtev na teden, tudi vsakodnevno. IP opozarja, da takšen način vlaganja zahtev organu onemogoča spoštovanje načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. V danem primeru ravnanje organa v skladu z načelom ekonomičnosti ni možno, zaradi velikega števila zahtev, ki jih prosilec vlaga brez prestanka, posledično pa zaradi tega nastajajo zamude tudi pri drugih postopkih, ki jih vodi organ. Ta dejstva nedvomno kažejo na ravnanje prosilca, s katerim prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo poslovanje.

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec prekomerno obremenil organ tudi z načinom vlaganja predmetnih zahtev, česar se zaveda tudi prosilec sam. Iz zahtev prosilca in odločitev organa izhaja, da prosilec svoje zahteve pogosto ponavlja, kar priznava tudi prosilec v pritožbah z dne 2. 2. 2022, 15. 2. 2022, 21. 2. 2022 zoper izpodbijane odločbe. Po mnenju prosilca ponavljanje zahtev ni šikaniranje, ni zloraba, ampak vztrajanje na poti iskanja dokumentacije, resnice, ZDIJZ pa mu to omogoča oz. izrecno dovoljuje. Prosilec je navedel, da mu ZDIJZ izrecno dovoljuje ponovitev zahteve, če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel. Pojasnil je, da ima pravico, da kadar ne dobi ustrezne informacije, da je odločba skupaj z obrazložitvijo neustrezna, ali če je njegova vloga zavrnjena, ima pravico do ponovne prošnje ali pritožbe. Organ ne razume, da prosilcu ni treba čakati na »dovoljenje« organa, kdaj sme poslati naslednjo prošnjo in mu tudi ni treba čakati na to, da bodo predhodne prošnje/zadeve razrešene, še zlasti ne, kadar organ sistematično krši zakonite roke, ne želi ali ne zmore, ni sposoben reševati vlog v rokih, kot jih določa zakon. Po mnenju prosilca je uradna oseba organa za posredovanje informacij javnega značaja sama kriva, da imajo vsi preveč dela ravno zaradi nje, ker ni pomislila, da je za pripravo prošenj za posredovanje podatkov po ZDIJZ, za pripravo pritožb in obravnavo le-teh s strani IP, za zavezankino pripravo novih odločb ali pojasnil IP, za ponovno obravnavo s strani IP, zaključek postopka (odločbo IP) … potrebno neskončno več časa, kot za kopiranje nekaj strani dokumentov in (za sedaj) umišljeno, alibično prekrivanje podatkov, kar bi sicer pooblaščenka z lahkoto zmogla. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je ponavljanje zahtev v nasprotju z namenom in procesnimi določili ZDIJZ ter ZUP. V kolikor organ ne odloči o zahtevi posameznika v skladu s 23. členom ZDIJZ, ima ta možnost pritožbe zoper molk organa in ni potrebe po vlaganju novih »starih« zahtev in dodatnemu obremenjevanju organa. Prav tako pričakovanje prosilca, da bi moral organ upravičeno razpolagati z določeno dokumentacijo, ni razlog za vlaganje novih zahtev, še preden organ odloči o prejšnjem (istem) zahtevku. Še več, Upravno sodišče RS je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo stališče, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. Prav tako IP opozarja na določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ki organom nalaga, da s sklepom zavržejo zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravnajo organi tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V kolikor prosilec meni, da ni prejel zahtevanih informacij, ima namreč pravico do pritožbe (pritožba zoper izpodbijano odločbo ali pritožba po 4. točki 25. člena ZDIJZ) in ne ponavljanja zahtev. Ob navedenem IP pripominja, da iz zahtev prosilca izhaja, da prosilec ponavlja zahteve še predno organ odloči o njegovi predhodni zahtevi (zahteve z dne 6. 2. 2022, 7. 2. 2022 in 8. 2. 2022), kar po mnenju IP nedvomno kaže na ravnanje prosilca, s katerim prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo poslovanje. Da prosilec z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja organ ovira pri delu in opravljanju nalog, izhaja tudi iz navedb organa glede števila zaposlenih. V organu je namreč zaposlenih 36 oseb, pri čemer sta za posredovanje informacij javnega značaja zadolženi dve osebi, in sicer:

- višji svetovalec I, ki je poleg omenjenega delokroga zadolžen za področje računovodstva, knjiženja, priprave proračuna ter rebalansov proračuna ter

- direktorica občinske uprave, ki je poleg posredovanja informacij javnega značaja zadolžena še za vodenje občinske uprave, kadrovsko področje, pravno področje, javno naročanje, pripravo projektov, vodenje projektov, organizacijo organov občine, njihovih delovnih teles itd.

Iz pojasnila organa izhaja, da je marca 2021, višji svetovalec I, izrazil problem zasedenosti, saj mu večja obremenitev z reševanjem vlog za posredovanje informacij javnega značaja otežuje izvrševanje preostalega, rednega dela. Ker organ v obravnavanem primeru zaradi izjemne količine vlog, ki so posledica ravnanja prosilca, pravic strank v drugih postopkih ni mogel ustrezno zavarovati, se je v postopke obravnave vlog informacij javnega značaja vključila še direktorica občinske uprave, poleg uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja, pa so v vsako vlogo vključeni tudi preostali strokovni sodelavci, saj je narava teh informacij takšna, da je za pravilno odločitev organa glede dostopa nujno potrebno sodelovanje oseb, ki te informacije najbolje poznajo (npr. prostorsko planiranje, komunalno urejanje, družbene dejavnosti itd.). S posamezno zahtevo prosilca se tako ukvarja med 2 do 4 zaposleni, in sicer od evidentiranja zahtev, pri čemer ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem zahtev, posebej tistih, ki jih prosilec pošlje po elektronski pošti, saj jih naslavlja na več elektronskih naslovov, do preverjanja evidenc, tako tistih v e-obliki, kot tudi v fizični obliki (arhivi). Povedano drugače, pri reševanju zahtev prosilca so v odločanje o dostopu vključeni vsi, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri posamezni zadevi, kar ima za posledico upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju omogočanja dostopa do informacij javnega značaja).

Neprijetnosti oziroma nevšečnosti organu pa povzročajo tudi prosilčeva pisanja oz. »kozerije«, ki jih piše vzporedno ob vlaganju ter pridobivanju informacij javnega značaja. V teh prispevkih jasno izraža svoja stališča- nezadovoljstvo do dela organa ter dela sodelujočih pri posameznih projektih. Prejete dokumente za dostop do informacij javnega značaja uporablja za obračunavanje z županjo, občinsko upravo (bivšimi sodelavci) ter vsemi udeleženci »Ureditve trga v Rušah«.

Ker je prosilec v obravnavanem primeru že z načinom vlaganja zahtev prekomerno zasipal organ z delom, to posledično predstavlja oviro za učinkovito delo organa, ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. V to se je IP prepričal tudi z vpogledom v zahteve prosilca. Iz narave, obsega in vsebine zahtevanih informacij tako izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o tolikšnem številu in obsegu zahtev z različno vsebino. Takšnega pričakovanja zato tudi ni mogel imeti prosilec. Poleg tega je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati tudi dejstvo, da sta imenovani uradni osebi organa za dostop do informacij javnega značaja višji svetovalec I, ki je zadolžen tudi za področje računovodstva, knjiženja, priprave proračuna ter rebalansov proračuna ter direktorica občinske uprave, ki je zadolžena še za vodenje občinske uprave, kadrovsko področje, pravno področje, javno naročanje, pripravo projektov, vodenje projektov, organizacijo organov občine, njihovih delovnih teles itd. Glede na navedeno IP ne dvomi, da takšen način vlaganja zahtev s strani prosilca organu nedvomno otežuje oziroma onemogoča tudi ravnanje v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. To pa ni le obveznost organa, temveč tudi ustavna pravica strank. V skladu z določbo 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustava omenja na tem mestu le dolžnosti pred sodiščem, seveda pa to ne pomeni, da nima enake dolžnosti uprava. V prid temu govori 22. člen Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic oziroma med sodstvom in upravo primerljivo varstvo.^[13] Upoštevaje navedeno tako v obravnavanem primeru po oceni IP javni interes dobrega upravljanja pretehta nad interesom dostopa prosilca do dokumentov (upoštevaje sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03). Na to kaže tudi dejstvo, da je prosilec ponovno vložil pri organu posamezne zahteve, ki se nanašajo na podatke, dostop do katerih mu je že bil zavrnjen dostop zaradi zlorabe pravice dostopa.

IP tako pritrjuje organu, da prosilec s svojimi vlogami oziroma zahtevami ni zasledoval namena ZDIJZ, temveč je želel otežiti delo organa, zoper katerega očitno ne skriva nesimpatij, in sicer z namenom, da dokaže nesposobnost in nestrokovnost, ki ju očita organu. Pri tem je treba poudariti, da je organ o mnogih zahtevah prosilca odločil tudi vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače.

Pravica dostopa do informacij javnega značaja namreč ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradne osebe in organ žali in s tem posega v njegovo dostojanstvo. Ker načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena, služi interesu družbe, da se zagotovi nemoten potek upravnih postopkov in nasploh dela organov, so za dosego tega cilja omejene tudi pravice strank. Tako 11. člen ZUP določa, da morajo stranke pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice (procesne pravice), ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. V zvezi s tem IP ocenjuje, da je mogoče predmetne zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, opisati kot ravnanja, ki ne predstavljajo poštene uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nedvomno ima vsakdo pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar ne na način, da pri tem prekomerno obremenjuje delo organa in to iz razloga, ker se z načinom dela in odločitvami organa ne strinja. Slednje povsem jasno izhaja tudi iz pritožbenih navedb prosilca.

IP dalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja prišla tudi v konflikt s pravico organa do dostojanstva (kot to organ izpostavlja tudi sam v izpodbijanih odločbah), katerega ohranjanje je zagotovo v interesu družbe, saj bi se ob izgubi dostojanstva upravnih organov porušila celotna družbena ureditev, ustvaril pa bi se kaos, v katerem med drugim ne demokratične ne nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja ne bi bilo več mogoče izvrševati. Pravica organa do dostojanstva izhaja iz 109. člena ZUP, ki določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Ta določba je povezana z določbo tretjega odstavka 111. člena ZUP, na podlagi katere lahko organ kaznuje z denarno kaznijo tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. U 12/2008, z dne 30. 6. 2009, ko je navedlo, da prvi odstavek 109. člena ZUP v bistvu pojasnjuje tretji odstavek 111. člena ZUP v tem smislu, da je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). IP ocenjuje, da je mogoče voljo zakonodajalca, da uzakoni interes družbe, ki je v tem, da se ohranja red pri delu in dostojanstvo organa, razbrati tudi iz že omenjenega 11. člena ZUP. Ob tem pa IP izpostavlja tudi upravno sodno prakso, npr. sodbo II U 214/2016 (tč. 21 obrazložitve), iz katere izhaja, citirano: »Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.«. Nesporno dejstvo je, da prosilec z obravnavanimi zahtevami izvršuje svojo pravico dostopa do informacij javnega značaja na nedostojen način, saj s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote, torej vodstva in tudi drugih zaposlenih, pogodbenih partnerjev itd.. Nedvomno ni na prosilcu po ZDIJZ, da presoja strokovnost dela organa kot celote, ne glede na to, da gre za prosilca, ki je sam opravljal delo župana pri organu. Prosilec tako tudi v vlogah, s katerimi je podal pritožbe zoper izpodbijane odločbe, »žuga« organu s svojo kritiko njegovega dela oziroma strokovnosti, ko med drugim navaja, citirano:

»Zanimivo je, da je bila pogodba s strani … podpisana 30. 4. 2021, računi pa izstavljeni že tri mesece prej, januarja istega leta. Zaprošenih podatkov o opravljenih storitvah pred tem datumom mi občina noče posredovati, češ da sem zloben, preobremenjujem, šikaniram, se ponavljam. Zanimiva je še vrsta storitev, ki jih je … po poročilih opravila za občino/županjo, jih zaračunala, občina pa jih je po naročilu županje plačala… Bila je skratka »Maedchen fuer alles« … Za denar je za našo … pripravila vse, kar je bila ta voljna zahtevati in plačati z javnim denarjem … Še veliko več od zgoraj napisanega; vsega seveda še ne vemo … …. je naredila vse, česar se županji ni dalo, česar ni znala, ne vedela …«
»Kaj je tako zlohotnega, šikanoznega, če kdo prosi za javne podatke o trošenju javnih sredstev? No, meni ne dajo podatkov o realizaciji proračuna za leto 2021. Razumem, saj sedaj, ko te podatke le poznam (pa jih nisem dobil od občine, ki sem jo prosil za to), vem več o tem, kako sramotno slabo je bilo trošenje javnih sredstev. Malo se najbrž sramuje tudi občina/županja. Ampak, da te podatke zavrača po tem, ko nas je javno povabila, da jih kot sestavni del predloga novega proračuna komentiramo, javno obravnavamo? To je pa »izum«, vreden naše županje in kakšne nagrade«;
»Občina v predlogu proračuna za drugo branje tudi ne prikazuje realizacije preteklega leta, ampak le rebalans za leto 2021, ki je bil tudi zgrešen (in ga zato prikriva). Tako ne moremo vedeti, koliko transfernih prihodkov je občina realizirala in koliko je plačala svojih obveznosti, koliko nerealiziranih plačil zaradi premajhnih transfernih prihodkov pa bo bremenilo leto, za katero se proračun šele sprejema (in je bil v času moje prošnje še v javni obravnavi). Podatki o transferih lanskega leta so obstoječi podatki in niso stvar nastajajočega proračunskega dokumenta, kar neresnično trdi (laže) pooblaščenka..«;
Zavezanka je zavrnila (neutemeljeno) podatke, dokumente, ki jih sicer ima (korespondenco z arhitektoma …); brez te korespondence ne bi mogla objaviti njunih potvorjenih člankov v svojem glasilu. En članek, .., je bil celo ponarejen (original hranim) in kot tak objavljen v občinskem glasilu Ruški utrip. Brez korespondence ne morem ugotoviti, kdo je storil kaznivo dejanje ponareditve: …ali izdajatelj glasila«
»Najbrž res ne obstaja. Je preprosto napaka. A ni edina. Zelo podobna napaka je trditev občine (ki jo je večkrat ponovila v DIIP, tudi v plagiranem), da je makro lokacija Trga vstaje več kilometrov oddaljeno pokopališče. Abotno. A to navajanje ni pikolovstvo: pomembno je, ker razkriva vsaj dvoje: naročene, dobro plačane študije, ki se »štemplajo« s copy paste metodo, pač navržejo take nesmisle, naročniki pa teh napak niti ne odkrijejo. Še več, ruška županja …jih celo ponavlja v svojem plagiranem delu in jih je pripravljena umakniti šele po večkratnem opozorilu, ko se že res ni imela več kam »skriti«. Enako velja na primer za sklicevanje, lažno seveda, na to, da so občani želeli namesto parka v centru Ruš novo »dnevno sobo«, kar naj bi bilo ugotovljeno s še eno dobro plačano študijo (VIS Ruše) zunanjega »strokovnjaka«, a v študiji česa takega ni mogoče zaslediti.«, ipd..

IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako sledil ugotovitvam organa v izpodbijanih odločbah, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja, s čimer je podana zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožbe prosilca niso utemeljene, zato jih je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. 2., 3. in 4. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 5. izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[14] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Besedilo predloga zakona je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013.

[2] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[3] Npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-413/98.

[4] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 247/94.

[5] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[6] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[7] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[8] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[9] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[10] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[11] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[12] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[13] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 14. členu.

[14] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.

prosilec - Občina Ruše

O NAS

URADNE URE

POVEZAVE