dekorativna slika

prosilec - Občina Ruše

+ -
Datum: 16.03.2022
Številka: 090-29/2022
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

IP je v obravnavanem primeru s sklepom združil več pritožb prosilca zoper isti organ v en postopek, pri čemer je v večini primerov organ prosilcu zavrnil posredovanje informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-29/2022/5

Datum: 16. 3. 2022

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 1. 2022, z dne 13. 1. 2022, z dne 17. 1. 2022 ter z dne 28. 1. 2022  zoper odločbe Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0062/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0063/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022, 090-0065/2021 z dne 12. 1. 2022, št. 090-0066/2021 z dne 12. 1. 2022, št. 090-0067/2022 z dne 12. 1. 2022, št. 090-0068/2021 z dne 14. 1. 2022 ter št. 090-0069/2021 z dne 14. 1. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 12. 1. 2022 zoper odločbe Občine Ruše št. 090-0062/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0063/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022 ter št. 090-0065/2021 z dne 12. 1. 2022, se zavrne.

 

  1. Pritožba prosilca z dne 28. 1. 2022 zoper odločbe Občine Ruše št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0065/2021 z dne 12. 1. 2022 ter št. 090-0066/2021 z dne 12. 1. 2022, se zavrne.

 

  1. Pritožba prosilca z dne 13. 1. 2022 zoper odločbi Občine Ruše št. 090-0066/2021 z dne 12. 1. 2022 in št. 090-0067/2021 z dne 12. 1. 2022, se zavrne.

 

  1. Pritožba prosilca z dne 17. 1. 2022 zoper odločbi Občine Ruše št. 090-0068/2021 z dne 14. 1. 2022 in št. 090-0069/2021 z dne 14. 1. 2022, se zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Dne 1. 2. 2022 je IP s strani organa v pristojno reševanje prejel pritožbe prosilca zoper naslednje odločbe, in sicer zoper:

- odločbo št. 090-0062/2021 z dne 11. 1. 2022,

- odločbo št. 090-0063/2021 z dne 11. 1. 2022,

- odločbo št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022,

- odločbo št. 090-0065/2021 z dne 12. 1. 2022,

- odločbo št. 090-0066/2021 z dne 12. 1. 2022,

- odločbo št. 090-0067/2022 z dne 12. 1. 2022,

- odločbo št. 090-0068/2021 z dne 14. 1. 2022 ter

- odločbo št. 090-0069/2021 z dne 14. 1. 2022.

 

Po prejemu navedenih pritožb je IP s sklepom, št. 090-29/2022/2, 090-30/2022/2, 090-31/2022/2, 090-32/2022/2, 090-33/2022/2, 090-34/2022/2, 090-35/2022/2 in 090-36/2022/2 z dne 4. 2. 2022, postopke po pritožbah prosilca zoper zgoraj citirane odločbe združil v en postopek, ki ga vodi pod opr. št. 090-29/2022.

 

Z odločbo, št. 090-0062/2021 z dne 11. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 25. 10. 2021, s katero je zahteval posredovanje:

  1. pogodbe po Mnenju DRSI v zvezi s Trgom vstaje (po prvem, preklicanem mnenju),
  2. dokumenta, ki dovoljuje že izvedene posege na Trgu vstaje v območje »cestnega telesa državne ceste« (posegi niso v skladju z mnenjem),
  3. dokumenta, ki dokazuje, da je O. Ruše terjala od izvajalca del upoštevanja priporočil »Arboristične študije« ter
  4. naročila občine, da izvajalec del upošteva priporočila iz arboristične študije glede izvajanja del »ob dežnih dneh« oziroma ob vodnem pršenju gradbišča.

Organ je zaradi neobstoja dokumentov zavrnil dostop do tretje in četrte točke zahteve prosilca, glede prve in druge točke zahteve pa je pojasnil, da je bilo o tem že odločeno z odločbo št. 090-0059/2021 z dne 29. 10. 2021, ki je bila tudi predmet pritožbenega postopka pri IP (zadeva št. 090-355/2021).

 

Z odločbo, št. 090-0063/2021 z dne 11. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 27. 10. 2021, s katero je zahteval posredovanje dokumentacije (v zvezi z deli na Trgu vstaje ter v zvezi z Regijskim parkom Pohorje), in sicer:

  1. prijave del na Trgu vstaje Upravni enoti Ruše in ZVKDS OE MB,
  2. dokumentacije o novi zakoličbi objekta (izkopov) po PZI,
  3. dokumentacije v zvezi z odkritjem arheoloških ostalin ob prekopavanju Trga vstaje (naročilnica za delo, zapisi - sklepi - poročilo o odkritju, dokumentacijo v zvezi z vsemi ukrepi in postopki vključenih subjektov, prekinitvijo zemeljskih del),
  4. dokumentacije o pripravah mednarodnega projekta KAPO od začetka postopkov,
  5. končnega gradiva in promocijskega materiala citiranega mednarodnega projekta,
  6. poročil o zaključku projekta, drugega gradiva o sodelovanju dveh občin pri projektu,
  7. pripravljalnega gradiva,
  8. strokovne podlage za Regijski park Pohorje,
  9. predloga za zavarovanje območja regijskega parka in
  10. vsega drugega morebitnega gradiva, pripravljenega za javno predstavitev in razpravo.

 

Organ je zavrnil dostop do informacij iz prve, druge in tretje točke zahteve z navedbo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja dobro namerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Dodaja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve, prav tako pošlje novo zahtevo še preden organ reši prvotno zahtevo. Dostopu do informacij javnega značaja v točki štiri, pet in šest zahteve je organ ugodil. V zvezi s sedmo do deseto točko zahteve pa je prosilca napotil na spletno stran https://e-uprava.gov.si.

 

Z odločbo, št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 2. 11. 2021, s katero je zahteval posredovanje:

  1. vseh zapisov o obisku inšpekcijskih služb v zvezi s prijavo nezakonitih del na Trgu vstaje v Rušah od 11. oktobra 2021 naprej, korespondence v zvezi s tem (klasična ali elektronska),
  2. vseh zabeležk, vpisov, korespondence (klasična, elektronska), spremnih dopisov v zvezi s članki, ki sta jih o obnovi Trga vstaje napisala in poslala občini/Ruškemu utripu, občinskemu glasilu ……. (Ruški utrip je članke nato objavil in občina posredovala vsem gospodinjstvom v občini),
  3. zahtevka Ministrstva za kulturo (za sredstva za sofinanciranje obnove Trga vstaje), katerega »zadnji rok za predložitev« se je iztekel 1. 11. 2021,
  4. investicijskega programa za večnamensko igrišče v Smolniku,
  5. mnenja ZRSVN OE Maribor v zvezi z dokumentacijo za projekt večnamensko igrišče v Smolniku (naravovarstveno soglasje, črni Apolon),
  6. celotne projektne dokumentacije in pogodbe z arhitektom, projektantom za obnovo Doma kulture v Rušah, prejeti in plačani računi,
  7. celotne dokumentacije v zvezi s predlogom proračuna občine in NRP 2021 za nakup 30.000 eur vredne nepremičnine pri Cojzarici, iz katere bo razvidna velikost nepremičnine, lega, lastništvo in namen investicije nakupa parcele (ZK izpis, mapna kopija itd.) ter
  8. ZK izpisa, mapne kopije za parceli, kupljeni na območju OPPN Smolnik (749/1, 625).

 

S sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ je organ z odločbo prosilcu zavrnil dostop do informacij iz prve, druge, tretje in šeste točke njegove zahteve z obrazložitvijo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikiniranja organa. Poudarja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve za informacije, glede katerih je bil že seznanjen, bodisi mu je bila posredovana informacija, izdana delna zavrnilna ali zavrnilna odločba. Prav tako je zaradi razloga neobstoja dokumentov zavrnil dostop do informacij iz četrte in pete točke zahteve. O dostopu do informacije v zvezi s sedmo točko zahteve pa je organ že odločil z odločbo št. 090-0058/2021.

 

Z odločbo, št. 090-0065/2021 z dne 11. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 3. 11. 2021, s katero je zahteval posredovanje:

  1. dokumentacije o prejemu pozitivnega mnenja (dovoljenja) MZI št. 37167-2425/2019/1506 z dne 18. 12. 2019, ki je sestavni del DGD in GD za obnovo Trga vstaje. Morda občina sploh ne ve, da je bilo mnenje spremenjeno in da je bilo v DGD vloženo drugo mnenje, saj je pooblastila …… za vodenje postopka pa je morda ta arhitekt sploh ni obveščal in je zastopal bolj svoje kot občinske/javne/interese,
  2. mnenja (dovoljenje), izdanega po tem datumu, če obstaja, oziroma dokumenta, iz katerega bo razvidno kdo, kdaj, zakaj … je pričel pripravljati novo dokumentacijo, ki je v »izdelavi, je »predmet posvetovanja v organu« in katere »vsebino bi ……. napak razumel«. Dokument, iz katerega bo razvidno, zakaj je potrebna zopet nova dokumentacija (mnenje), saj je občina GD že dobila (2020) in z deli pričela 12. 11. 2020 ter jih nadaljevala 12. 10. 2021. Je občina morebiti le ugotovila, da izvaja dela v nasprotju z določili mnenja MZI, GD itd. Ali to novo posvetovanje, pripravo vodi ……, ga potrebuje, da bi se odpravila kolizija njegovih projektov s pogoji, mnenji, GD, zakonom, občinskimi odloki,
  3. dokumenta, iz katerega bo razvidno, kaj je predmet nastajanja, izdelave, usklajevanja, kaj je to, kar naj bi zamenjalo mnenje (sestavni del GD), ki ga občina ne pozna, noče posredovati. Vsebino lahko občina, dokler bo mogoče, še naprej skriva,
  4. dogovora, pogodbe med občino in ministrstvom, ki bi omogočala izvajanje projekta obnove v obsegu in na način, kot ga predvideva PZI (in je v fazi izvajanja). Vemo, da je arhitekt …….. javno tarnal (letošnje zasedanje občinskega sveta na tako imenovani koordinaciji) zaradi težav s »fazniki« in »cestarji«. Najbrž »cestarji« niso mogli slediti …….. neupravičenim predlogom ter
  5. vseh zahtevkov za plačilo, izdani občini za izvajanje projekta po 11. 10. 2021 in zahtevke občine za izplačilo Ministrstvu za kulturo (s spremnimi dokaznimi dokumenti, poročili o izvedenih delih). Naročila del pred 11. 10., potrebnih za pričetek izkopov .. (meritve…). Grafična podlaga, na osnovi katerih se je zakoličila parcela 676 oz. gabariti izkopavanj na njej.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ z obrazložitvijo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Poudarja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve za informacije glede katerih je bil že seznanjen, bodisi mu je bila posredovana informacija, izdana delna zavrnilna ali zavrnilna odločba. Prav tako prosilec zlorablja pravico dostopa za izražanje svojega nestrinjanja z določitvijo organa in šikaniranjem preostalih vpletenih v projekt »Ureditve trga v Rušah«.

 

Z odločbo, št. 090-0066/2021 z dne 11. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 12. 11. 2021, s katero je zahteval posredovanje:

  1. dokumenta, iz katerega bo razvidno kdaj, kdo se je sestal in kakšen je bil dogovor v zvezi s hortikulturno ureditvijo južnega dela Trga vstaje (nekateri akterji so javno govorili o sestanku, projekt za izvedbo/najbrž tak »v delu«/ je bil javno predstavljen, a še do danes ni dokončan), oziroma mnenje, soglasje k predstavljenemu projektu,
  2. podatkov, dokumentov o grobnici in spomeniku NOB, o lastništvu, upravljanju in dosedanjih obnovah, investicijskemu vzdrževanju,
  3. dokumentacije (sklepi o postavitvi, pogodbe za izvedbo…) v zvezi s postavitvijo grobnice in spomenika NOB na Trgu vstaje (1952/3), morebitno foto in drugo dokumentacijo ob otvoritvi/predaji namenu…,
  4. vse občinske akte, dokumente, s katerimi je park pred občino (park pri cerkvi … p. št. 676, k. o. Ruše) poimenovan (razglašen) kot park in kot tak zaščiten,
  5. dokumenta, s katerim je sicer nedovoljeno znižanje terena parka pod nivo ceste, utemeljeno v okviru toleranc, na kar so se sklicevali projektant in del zaposlenih na občini – če taka obrazložitev, utemeljitev navedenega posega sploh obstaja. Stališče, soglasje ZVKDS za tako obrazložitev »v okviru toleranc«,
  6. vseh dopisov, protestov v pisni (elektron.) obliki, ki jih je občina prejela s strani posameznikov (razen mojih), društev, organizacij … v zvezi z načrti in realizacijo načrta prenove Trga vstaje. Prav tako vse dopise …., napisane v znak podpore projektu citiranemu projektu. Enako vsa soglasja skrbnikov spominskih obeležij, spomenika, osamosvojitvene lipe za podiranje in prestavitev … ter zaporo dostopa do vhoda v kaplanijo/Karitas,
  7. vseh dopisov, poročil … Policije, ministrstev, ZVKDS, izvajalca del prenove in drugih subjektov, povezanih z izkopavanjem zemlje v parku in najdbo ostalih okostij, ustavitvijo del itd., dopisov občank, občanov .. Name so bila pisno poslani in ustno izraženi vprašanja, pomisleki, protesti zaradi česar najbrž upravičeno domnevam, da so bili posredovani tudi občini. Vsa dotična korespondenca občine pri tem in dopisi, ki jih je občina naslovila komurkoli v zvezi z ugotavljanjem, identifikacijo identitete najdenih okostij ter
  8. celotnega gradiva za pripravo vzpostavitve Regijskega parka Pohorje od začetka do aktualnega predloga. Dopis (in druge dokumente o aktivnostih občine za vzpostavitev parka), s katerim je Občina Ruše izrazila namero, da z zamudo pristopi k drugim akterjem, ki predlog vzpostavitve parka že pripravljajo in bo gradivo dano v javno razpravo.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ z obrazložitvijo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Poudarja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve za informacije glede katerih je bil že seznanjen, bodisi mu je bila posredovana informacija, izdana delna zavrnilna ali zavrnilna odločba.

 

Z odločbo, št. 090-0067/2021 z dne 12. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 23. 12. 2021 (organ prejel dne 29. 12. 2021), s katero je zahteval posredovanje:

  1. korespondence v zvezi z odkritimi človeškimi skeleti v parku na Trgu vstaje v Rušah med občino in ZVKDS OE MB, zasebnim podjetjem, ki je izvajalo nadzor in izkopavanja, PM Maribor, MNO Maribor, PP Ruše, MNZ – Policijo, ODT Maribor, Okrožno sodišče, ZD Maribor, Inštitut za sodno medicino, MORS, Upravo za varstvo vojaške dediščine, Okrožnim tožilstvom in drugimi z zadevo povezanimi organizacijami (tudi vlogo občine za dovoljenje za prekop, predlog občine za pokop v dostojni prostor, dokument, iz katerega bo razvidno katere in kakšne nadaljnje postopke zahteva MORS),
  2. delne odločbe MORS z dne 10. novembra 2021, odločbe o obvezi začasnega hranjenja izkopanih ostankov pri Upravi RS za vojaško dediščino,
  3. podatkov, poročil v zvezi z najdbo skeletov v parku, ki jih je občina dobila ali izdelala,
  4. fotografij, narejenih v zvezi z odkopavanjem, raziskovanjem .. grobišča ter
  5. obstoječe dokumentacije v zvezi s poizkusom identificiranja najdenih okostnjakov.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ z obrazložitvijo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Poudarja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve za informacije glede katerih je bil že seznanjen, bodisi mu je bila posredovana informacija, izdana delna zavrnilna ali zavrnilna odločba. Prav tako prosilec zlorablja pravico dostopa za izražanje svojega nestrinjanja z določitvijo organa in šikaniranjem preostalih vpletenih v projekt »Ureditve trga v Rušah«.

 

Z odločbo, št. 090-0068/2021 z dne 14. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 23. 11. 2021 (organ prejel dne 29. 12. 2021), s katero je zahteval posredovanje:

  1. pogodbe MR in O. Ruše (na osnovi odločbe ministrstva št. 4110-93/2021/4) o sofinanciranju projekta obnove Trga vstaje v Rušah,
  2. celotne korespondence med MK in O. Ruše v zvezi z neupoštevanjem (prolongiranjem) rokov (po razpisu) izvajanja in sofinanciranja projekta. Vsi zahtevki občine za refundiranje s strani ministrstva, poslani do danes,
  3. dokazil, kdaj se je investicija pričela in v kakšni fazi je ter
  4. dokumentov, iz katerih bo nedvomno kdo, kdaj (datum, ura, način) je glasoval na korespondenčni seji, na kateri se je sprejemal sklep o kulturni javni infrastrukturi in katera glasovnica je bila prejeta kot zadnja. Iz poslanih dokumentov tega ni mogoče natančno razbrati, saj na nekaterih glasovnicah ni napisan čas glasovanja, ali celo niti datum ne, ali pa je bila glasovnica očitno korigirana s korekturnim lakom, ali je bilo nanjo po prejetju pisno intervenirano … Glasovanje se je namreč lahko izvajalo v točno določenem časovnem okviru »od – do«. Sklep, ki je bil kasneje napisan, je očitno upošteval tudi neveljavne glasovnice in je posledično neveljaven (ali pa je bil napisan že pred tem, ko se seja sploh še ni zaključila, o čemer se lahko poučimo iz uradne dokumentacije Zemljiške knjige sodišča v Mariboru).

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ z obrazložitvijo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Poudarja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve za informacije glede katerih je bil že seznanjen, bodisi mu je bila posredovana informacija, izdana delna zavrnilna ali zavrnilna odločba. Prav tako prosilec zlorablja pravico dostopa za izražanje svojega nestrinjanja z določitvijo organa in šikaniranjem preostalih vpletenih v projekt »Ureditve trga v Rušah«. Dodatno izpostavi, da je informacije iz četrte točke zahteve prosilec že prejel na podlagi odločbe št. 090-0053/2021 in odločbe št. 090-0056/2021.

 

Z odločbo, št. 090-0069/2021 z dne 14. 1. 2022, je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 31. 12. 2021, s katero je zahteval posredovanje:

  1. pogodbe Občine Ruše za izvajanje del projektov obnove Trga vstaje in Doma kulture Ruše in anekse k pogodbam ter do sedaj izvršena plačila oziroma prejete račune (vključno s pogodbo za projektiranje). Pogodbe (odločbe) o sofinanciranju citiranih projektov oziroma anekse, ki so osnova za sprejem proračuna v prihajajočem letu, sprejetem v prvem branju,
  2. celotne korespondence med občino in izvajalci(em) del obnove Trga vstaje od začetka izvajanja del,
  3. celotne korespondence občine od trenutka seznanitve o odkritju okostij v parku na Trgu vstaje, dopisi, ki jih je občina dobila in poslala,
  4. nove časovnice del po odkritju okostij in zaustavitvi del,
  5. nove pogodbe oziroma aneksov k pogodbi z MK za sofinanciranje obnove javne kulturne infrastrukture, podpisani zaradi neizpolnjevanja obveznosti po javnem pozivu MK ( s strani občine),
  6. projekta za izvedbo obnove južnega dela Trga vstaje, račun projektanta, nalog za plačilo ter
  7. dokumenta (zapisnik, korespondenca …), iz katerega bo razvidno, da je katera od inšpekcijskih služb, ki so potrdile prejem moje prijave po začetku del s težko gradbeno mehanizacijo v parku na Trgu vstaje (oktobra letos, 11. 10. 2021) obiskala občino (gradbišče) in opravila ogled, pregledala dokumentacijo, napravila zapis ogleda, ukrepala …).

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ z obrazložitvijo, da prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa. Poudarja, da prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve za informacije glede katerih je bil že seznanjen, bodisi mu je bila posredovana informacija, izdana delna zavrnilna ali zavrnilna odločba. Prav tako prosilec zlorablja pravico dostopa za izražanje svojega nestrinjanja z določitvijo organa in šikaniranjem preostalih vpletenih v projekt »Ureditve trga v Rušah«.

 

Dne 12. 1. 2022 je prosilec zoper odločbe št. 090-0062/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0063/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022 ter št. 090-0065/2021 z dne 12. 1. 2022 vložil pritožbo. V njej navaja, da podaja pritožbo iz naslednjih razlogov:

  1. zavezanka je z vsemi štirimi odločbami kršila zakonska določila oziroma roke, v katerih je zavezana posredovati zaprošene informacije. Na ta način je ovirala prosilca pri njegovem delu,
  2. zavezanka je zavračala posredovanje dokumentacije, češ da »prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranje organa » (odl. 63, odl 64 – kot že prej v odl. 58, ki je povezana s citirano odl. 64, odl. 65). Prosilec navaja, da so prošnje za dokumentacijo upravičene, pri čemer pa dodaja, da je zavezanka pri posredovanju informacij po ZDIJZ res precej obremenjena, saj mora prebirati prošnje, zbirati dokumentacijo, pisati odločbe itd. Tudi dejstvo, da je organ obremenjen s posredovanjem informacij je nesporno in se ga prosilec zaveda, a opozarja, da je razlog te »pretirane obremenitve« na strani zavezanke,
  3. zavezanka piše (odl. 63), da »prosilec pošilja ponavljajoče se zahteve«. Nekatere zahteve se res ponavljajo – pač tako dolgo, da zavezanka na koncu popusti in pošlje dokumentacijo, ki jo je že prej zavrnila. Če prosilec nebi bil vztrajen in ne bi prosil znova (se pritoževal), informacij ne bi dobil in zavezanka bi bila najbrž v svojem nedopustnem zavračanju »zadovoljna«, saj bi ostale informacije prikrite … javnosti nedostopne, neznane. Prosilec navaja, da nekatera neodgovorjena vprašanja ponovno zastavi v nekoliko »spremenjeni formi«, tako, da se po daljši, posredni poti vendarle dokoplje do želenih informacij,
  4. zavezanka piše v odl. 63, da »prosilec pošlje novo zahtevo še preden organ reši prejšnjo zahtevo«. Prosilec se s tem delom trditve strinja – ne more namreč kar čakati na usmiljeno dejanje/odločitev, da bo organ po svoji volji, arbitrarno v nedefiniranem roku »rešil kakšno zadevo«. To je legalno in legitimno,
  5. zavezanka je v odl. 64 zapisala, da prošnjo za posredovanje podatkov o namenu nakupa parcel pri Cojzarici, o lastništvu (prodajalcu), o ceni in o velikosti parcel zavrnila zato, ker prosilec odgovor (dokumentacijo) že dobil posredovan z odločbo št. 090-0058/2021,
  6. zavezanka je zapisala (odločila z odl. 65) tudi, da se prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, saj »prosilec v svojih vlogah zlorablja pravico do dostopa do informacij javnega značaja«. Pooblaščenka je, upam, da v svoji neukosti, prosilca obdolžila, da zlorablja, deluje torej v nasprotju z zakoni. Nima pristojnosti razsojati o tem, kaj je zloraba zakona. O tem najbrž po vnaprej predvidenih postopkih odločajo drugi, z zakonom določeni organi ter
  7. zavezanka je zapisala, da prosilec v » svojih vlogah zlorablja pravico do dostopa do informacij javnega značaja zaradi nestrinjanja z odločitvijo organa o konkretnem projektu, pri čemer je na ta način v razsojanju prestopila vse meje moralno in strokovno dopustnega, dolžnega ravnanja javnega uslužbenca.

 

Dne 28. 1. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-0064/2021 z dne 11. 1. 2022, št. 090-0065/2021 z dne 12. 1. 2022 ter št. 090-0066/2021 z dne 12. 1. 2022. V njej povzema pretekle dogodke v zvezi s pritožbo zoper molk organa, na podlagi katerega je organ izdal citirane odločbe. V pritožbi izrazi tudi nestrinjanje s posameznimi odločitvami organa v navedenih odločbah.

 

Dne 13. 1. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-0066/2021 z dne 12. 1. 2022 in št. 090-0067/2021 z dne 12. 1. 2022, v kateri navaja, da je zavrnitev nekorektna, nestrokovna, šikanozna, da organ stalno prestopa roke za posredovanje informacij ter posplošeno zavrača dostop do informacij. Prav tako se pritožuje čez ponižujoč, nespodoben odnos organa do prosilca. Organu med drugim očita, da skuša zamegliti bistvo njegovih prizadevanj za pridobitev informacij tako, da vse zreducira na prošnje v zvezi s Trgom vstaje in njegovim uničevanjem, kar pa je daleč od resnice. Organu predlaga, da pregleda teh njegovih 400 prošenj in bo ugotovil, da se v obsodbah moti.

 

Dne 17. 1. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-0068/2021 z dne 14. 1. 2022 in št. 090-0069/2021 z dne 14. 1. 2022. V njej navaja, da:

  1. zavezanka namerno pošilja odločbe s klasično priporočeno pošto, čeprav prosilec to odklanja in prosi za posredovanje dokumentacije po elektronski pošti,
  2. zavezanka pavšalno zavrača kar vse točke prošnje, ne konkretizira odločitev v obrazložitvah, zavrača s kopiranjem odstavkov, ki so kot »zdravilo za vse«, ki so neustrezni z ozirom na zaprošeno,
  3. zavezanka zapisuje laži, da je bil o vseh točkah prošnje že informiran ali korektno (delno) zavrnjen, čeprav se je morala zavezanka že »posipati s pepelom« in prosilcu pošiljati dokumente, za katere je prej trdila, da jih je že dobil,
  4. zavezanka zapisuje laž, da prosilec ne dobronamerno ponavlja svoje prošnje za dokumente,
  5. si zavezanka uzurpira pravico (in jo v odločbi zapiše ter ponavlja) ščitenja varovanja »nekaterih drugih, neimenovanih vpletenih« ter
  6. na zavrnitev prošnje v celoti (zavrnitev vseh točk), pri čemer ene točke sploh ne omeni, jo »spregleda«, zataji.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanih odločb ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbe prosilca odstopil v reševanje IP.

 

Dne 23. 2. 2022 je prosilec neposredno IP posredoval dopis, s katerim se pritožuje nad ignoranco ter šikaniranjem Občine Ruše. V obrazložitvi, za katero sam navaja, da je gotovo subjektivna, pojasnjuje, da se že več desetletij ukvarja z raziskovanji, organizacijo strokovnih, znanstvenih in drugih srečanj. Marca 2022 (v petek, 18.) bo organizirano 5. srečanje v okviru 8. Glazerjevih posvetov na temo dediščine (Regijski park Pohorje, KAPO …), ki ga skupaj s partnerji vnaprej ustrezno pripravijo, tako organizacijsko kot vsebinsko. Organu očita, da jih pri tem nezakonito ovira, šikanira, saj jim ne omogoči seznanitve z zahtevanimi dokumenti.

 

IP je pri obravnavi pritožb ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 2. 3. 2022.

 

Pritožbe niso utemeljene.

 

IP je pritožbe prosilca kot pravočasne, dovoljene in vložene po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijane odločbe organa preizkusil v delu, v katerem jih je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Ker je organ dostop do posamezne dokumentacije zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. z obrazložitvijo, da z dokumentacijo ne razpolaga, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila navedena odločitev organa pravilna. Kot že zgoraj pojasnjeno, je IP vse pritožbene postopke združil v en postopek, saj je organ večino zahtev, ki so predmet tega postopka, zavrnil iz razloga, ker gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP izpostavlja, da je treba obstoj zlorabe pravice presojati z vidika celostnega ravnanja prosilca, zato je v zvezi z vsemi obravnavanimi zahtevami prosilca (tudi tistimi, o katerih je organ sicer odločal vsebinsko), presojal, ali je prosilec zahteve pri organu vložil z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, ali pa pri tem ravnanju prekoračil pravne meje navedene pravice ter jo zlorabil.

 

Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

 

Določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Citirano določbo je glede na njeno vsebino treba razlagati restriktivno, ob upoštevanju dejstev, ugotovljenih v vsakem primeru posebej, torej kot izjemo od sicer prostega dostopa do informacij javnega značaja iz citiranega 5. člena ZDIJZ.

 

V zvezi z navedeno določbo je Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ. Kot se poudarja v pravni teoriji, gre pri zlorabi pravic za konflikt dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta, posamezni upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki drugemu škoduje (tako dr. Anton Berden, Zloraba pravice, Pravna praksa, št. 26/2000 dne 28. 9. 2000).

 

IP dodaja, da je citirana sodba rezultat upravnega spora zoper odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. Ravno na slednjo pa se je pri pisanju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju Predlog zakona) skliceval tudi predlagatelj zakona, ki je določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ utemeljil s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel omenjeno odločbo IP z dne 29. 6. 2012. Ta je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno. Prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava).

 

Na obstoj zlorabe pravice se torej sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča (Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017) tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse. Tudi iz komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Nataša Pirc Musar, Tina Kraigher Mišič, 1 natis, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2017) izhaja enako stališče. Določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ torej ne omogoča zavrnitve zgolj zahtev, ki pomenijo očitno zlorabo pravice, ampak tudi zahtev, ki so očitno šikanoznega značaja, kar je, kot izhaja iz komentarja, nižji standard - zadošča namreč že povzročanje neprijetnosti ali nevšečnosti. Tudi sicer bi bilo to edino logično, saj glede na sodno prakso zgolj za uporabo instituta zlorabe pravice v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja posebna določba v ZDIJZ niti ne bi bila potrebna.

 

IP poudarja, da je vse zgoraj navedeno zelo pomembno za razumevanje pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na takšno zlorabo. IP zato pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva stališča in kriterije sodišč, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami[1],

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh,

- z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[2],

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[3],

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[4],

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[5],

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom[6],

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njegovo dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[7],

- zaključek upravnih organov, da izdaja tolikšnega števila izpiskov pomeni za upravni organ veliko obremenitev, ki vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev v upravnih postopkih oziroma drugih strank. Zahteva za izdajo tolikšnega števila izpiskov iz matičnega registra pomeni zlorabo pravice, glede na 11. člen ZUP, ki strankam nalaga, da pošteno uporabljajo pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni in ne na škodo drugih (prvi odstavek 7. člena ZUP)[8],

- šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse[9].

 

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

Glede na to, da:

- je prosilec obravnavane zahteve pri organu vlagal kontinuirano (nekatere tudi dan za dnem oz. tudi dve na isti dan, kot npr. zahteva z dne 25. 10. 2021, zahteva z dne 27. 10. 2021, zahteva z dne 2. 11. 2021, zahteva z dne 3. 11. 2021, zahtevi z dne 29. 12. 2021 itd.),

- da je prosilec vlagal nove zahteve, še preden je organ uspel rešiti prejšnje,

- da se zahteve nanašajo na sorodne vsebine in dokumente (dokumentacija v zvezi s Trgom vstaje, dokumentacija v zvezi z Regijskim parkom Pohorje, dokumentacija v zvezi z večnamenskim igriščem v Smolniku, dokumentacija v zvezi z odkritjem okostij v parku na Trgu vstaje) in

- zlasti zato, ker je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja zahtev,

se nadaljnje ugotovitve nanašajo na vse obravnavane zahteve, ki so naštete v uvodu obrazložitve te odločbe, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice v konkretnem primeru.

 

Upoštevaje navedene kriterije ter spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložene zahteve prosilca namerno povzročajo organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti.

 

IP pojasnjuje, da število zahtev po ZDIJZ sicer res ni omejeno, vendar IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju od dne 1. 6. 2021 do dne 31. 1. 2022 vložil 30 vlog za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je potrebno upoštevati, da ima vsaka vloga prosilca več zahtev (večina vlog ima 4 pa tudi do 17 zahtev). V primeru izpodbijanih odločb je prosilec na organ v obdobju od dne 25. 10. 2021 do dne 31. 12. 2021 vložil 8 vlog, skupno 51 zahtev, kar nedvomno kaže na to, da ne gre za običajno ravnanje povprečnega prosilca po ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da iz navedb organa izhaja, da je v letu 2021 prejel 64 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, od tega jih je prosilec vložil 58. Kar 90,6% prejetih zahtev po ZDIJZ v letu 2021 je bilo torej podanih s strani prosilca. Tudi v letu 2022, tj. do dne 25. 2. 2022, je organ prejel 18 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, od tega jih je prosilec vložil 13, kar predstavlja 72,2 % vseh prejetih zahtev v navedenem obdobju. Da je ravnanje prosilca usmerjeno k oviranju dela organa v smislu nalaganja velike količine dela, kaže zlasti dejstvo, da je prosilec pri organu vlagal po več vlog na teden, včasih tudi več vlog v istem dnevu. IP opozarja, da takšen način vlaganja zahtev organu onemogoča spoštovanje načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. V danem primeru ravnanje organa v skladu z načelom ekonomičnosti ni možno, zaradi velikega števila vlog, ki jih prosilec vlaga brez prestanka, posledično pa zaradi tega nastajajo zamude tudi pri drugih postopkih, ki jih vodi organ.

 

Da prekomerno obremenjuje organ in otežuje njegovo delo, se očitno zaveda tudi prosilec sam. Tako npr. v pritožbi z dne 12. 1. 2022, v sprotni opombi št. 2, navaja, da je zavezanka pri posredovanju informacij po ZDIJZ res obremenjena: mora namreč prebirati prošnje, zbirati dokumentacijo, iskati številne razloge za pisanje (delno) zavrnilnih odločb ter obrazložitev in posreduje dokumentacijo za katero ugotovi, da je prosilec do nje upravičen in je ne more zavrniti, pripravljati mora odgovore na pritožbe itd. Nadalje v citirani sprotni opombi navaja, da je dejstvo, da je zavezanka obremenjena s posredovanjem informacij nesporno in se ga zaveda, vendar meni, da je razlog na strani zavezanke. Zavedanje, da z vlaganjem velikega števila zahtev (npr. v pritožbi z dne 13. 11. 2021 v sprotni opombi št. 4 pooblaščenki predlaga, da pregleda njegovih »400 prošenj«) in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij (npr. zahteva z dne 27. 10. 2021: posredovanje dokumentacije v zvezi z odkritjem arheoloških ostalin ob prekopavanju Trga vstaje (naročilnica za delo, zapisi - sklepi - poročilo o odkritju, dokumentacijo v zvezi z vsemi ukrepi in postopki vključenih subjektov, prekinitvijo zemeljskih del; posredovanje)) prekomerno ovira pri delu organ, izhaja tudi iz pritožbe z dne 13. 1. 2022, ko v sprotni opombi št. 6 navaja, da je 3. januarja letos zavezanki in nekaj njenim uslužbencem poslal (ponovno) dovolj prijazen predlog, da v novem letu najdejo način za boljše sodelovanje, manj nesporazumov in nepotrebnih obremenitev.

 

Nadalje namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog izhaja tudi iz ponavljajočih se vlog prosilca za iste, sorodne zadeve. Tako npr. prosilec v zahtevi z dne 27. 10. 2021 prosi za posredovanje gradiva v zvezi s pripravo razglasitve Regijskega parka Pohorje, pri čemer za istovrstno dokumentacijo prosi tudi v zahtevi z dne 12. 11. 2021, ko zahteva posredovanje celotnega gradiva za pripravo vzpostavitve Regijskega parka Pohorje od začetka do aktualnega predloga... Da prosilec vlaga ponavljajoče se zahteve, izhaja tudi iz njegovih navedb, ko npr. v zahtevi z dne 25. 10. 2021 navaja, da zaradi zamude organa reducira svojo prošnjo. Nadalje v pritožbi z dne 12. 1. 2022, v sprotni opombi št. 3, navaja, da zavezanka informacij ne deli z darežljivo roko, ampak jo je treba »prisiliti«, da jih vendarle pokaže. Dodaja, da se je že vnaprej pisno opravičil, če bi po njegovi krivdi koga po nepotrebnem, nemarnem obremenil s prošnjo, na katero mu je že bilo odgovorjeno, pa je to spregledal. Prosilec izpostavlja, da nekatera neodgovorjena vprašanja ponovno zastavi v nekoliko »spremenjeni formi«, tako da se po daljši, posredni poti, vendarle dokoplje do želenih informacij, česar zavezanka morebiti ne opazi, on pa jo tudi ne »preobremenjuje« s tem, da bi ji posledično to razkrival. Da pošilja ponavljajoče se vloge za isto zadevo, izhaja tudi iz pritožbe z dne 13. 1. 2022, in sicer iz sprotne opombe št. 3, v kateri pojasnjuje, da nekatere prošnje pošilja večkrat, pri čemer dodaja, da ponavljajoče se prošnje naslavlja na občino zato, ker mu občina zaprošenega običajno sploh ne posreduje v roku in mora prositi znova, saj ne more v nedogled čakati, kdaj bo zavezanka »dobre volje«. Prosilec še dodaja, da v primeru, ko zavezanka zavrne posredovanje dokumentacije, češ da ne obstaja, oziroma je ne posreduje, pa njegova zahteva že zopet ne more biti razglašena za zadevo, povezano s slabimi nameni, saj ne more vedeti, da zavezanka nima dokumentacije, ki bi jo morala imeti ali bi bilo upravičeno pričakovati, da jo ima. V zvezi z navedbo prosilca, da ponavljajoče se prošnje naslavlja na občino zato, ker mu občina zaprošenega običajno sploh ne posreduje v roku, IP pojasnjuje, da je takšno ravnanje v nasprotju namenom in procesnimi določili ZDIJZ ter ZUP. V kolikor organ ne odloči o zahtevi posameznika v skladu s 23. členom ZDIJZ, ima ta možnost pritožbe zoper molk organa in ni potrebe po vlaganju novih »starih« zahtev in dodatnemu obremenjevanju organa. Prav tako pričakovanje prosilca, da bi moral organ upravičeno razpolagati z določeno dokumentacijo ni razlog za vlaganje novih zahtev, še preden organ odloči o prejšnjem (istem) zahtevku. Še več, Upravno sodišče RS je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo stališče, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu.  

 

Da prosilec z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja organ ovira pri delu in opravljanju nalog izhaja tudi iz navedb organa glede števila zaposlenih. V organu je namreč zaposlenih 36 oseb, pri čemer sta za posredovanje informacij javnega značaja zadolženi dve osebi, in sicer:

- višji svetovalec I, ki je poleg omenjenega delokroga zadolžen za področje računovodstva, knjiženja, priprave proračuna ter rebalansov proračuna ter

- direktorica občinske uprave, ki je poleg posredovanja informacij javnega značaja zadolžena še za vodenje občinske uprave, kadrovsko področje, pravno področje, javno naročanje, pripravo projektov, vodenje projektov, organizacijo organov občine, njihovih delovnih teles itd.

Organ pojasnjuje, da je marca 2021 višji svetovalec I izrazil problem zasedenosti, saj mu večja obremenitev z reševanjem vlog za posredovanje informacij javnega značaja otežuje izvrševanje preostalega, rednega dela. Ker organ v obravnavanem primeru zaradi izjemne količine vlog, ki so posledica ravnanja prosilca, pravic strank v drugih postopkih ni mogel ustrezno zavarovati, se je v postopke obravnave vlog informacij javnega značaja vključila še direktorica občinske uprave. Organ dodaja, da se poleg uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja, v vsako vlogo vključujejo tudi preostali strokovni sodelavci, saj je narava teh informacij takšna, da je za pravilno odločitev organa glede dostopa nujno potrebno sodelovanje oseb, ki te informacije najbolje poznajo (npr. prostorsko planiranje, komunalno urejanje, družbene dejavnosti itd.). S posamezno vlogo prosilca se tako ukvarja med 2 do 4 zaposlenih, in sicer od evidentiranja zahtev, pri čemer ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, posebej tistih, ki jih prosilec pošlje po elektronski poti, saj jih naslavlja na več elektronskih naslovov, do preverjanja evidenc, tako tistih v e-obliki, kot tudi v fizični obliki (arhivi). Povedano drugače, pri reševanju zahtev prosilca so v odločanje o dostopu vključeni vsi, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri posamezni zadevi. Skratka, iz narave vsebine zahtevanih informacij izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le odgovorne osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju omogočanja dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o vsebinsko obsežnih zahtevah, pri čemer je rok za odločitev o zadevi instrukcijske narave.

 

Neprijetnosti oziroma nevšečnosti organu povzročajo tudi prosilčeve »kozerije«, ki jih piše vzporedno ob vlaganju ter pridobivanju informacij javnega značaja. V teh prispevkih jasno izraža svoja stališča – nezadovoljstvo do dela organa ter dela sodelujočih pri posameznih projektih. V podkrepitev navedbam je organ IP posredoval »kozerije« iz januarja, junija in novembra 2021. Tako npr. v kozeriji ob prvi obletnici uničenja parka z dne 11. 11. 2021 navaja, da je potem vse skupaj s pričo znane neučinkovitosti ruške občine in nesposobnosti njenega vodstva stalo celo leto kot zanemarjen travnik pred vrati občinske stavbe in pod županjinim oknom. Prosilec v obravnavanem primeru tako ni zasledoval namena ZDIJZ, temveč je s svojim načinom vlaganja vlog želel otežiti delo organa, zoper katerega ne skriva nesimpatij, in sicer z namenom, da dokaže nesposobnost in nestrokovnost, ki ju očita organu. Pri tem je treba poudariti, da je organ o mnogih zahtevah prosilca odločil tudi vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače.

 

Prav tako je organ IP posredoval korespondenco med prosilcem in uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja na Ministrstvu za kulturo, ki je prosilca glede na prejete zahteve, posredovane zgolj v vednost oz. v reševanje kot prvostopenjskemu organu, opozorila na institut zlorabe pravice do dostopa informacij javnega značaja.

 

Izhajajoč iz zgoraj navedenega IP ocenjuje, da je prosilec v obravnavanem primeru ravnal na način, ki je v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradnih oseb in ostalih zaposlenih. Ta interes družbe predstavlja socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je treba postaviti na stališče (ki izhaja tudi iz zgoraj omenjenega članka Zloraba pravice), da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe prevlado slednji. IP je po preučitvi zadeve ugotovil, da je pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru prišla v konflikt z dolžnostjo organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov ter posledično v konflikt s pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Namen prosilca namreč ni bil le dostopati do informacij, da bi lahko izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč ravno nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom, kar predstavlja oviro za učinkovito delo organa ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih - medtem ko uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja stremi k pospeševanju učinkovitosti javnega sektorja. Prosilčeve zahteve v obravnavanem primeru so šikanozne, saj je z njimi želel organu na različne načine škodovati, npr. z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. V zvezi z navedenim se IP sklicuje na že omenjeno sodbo Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 zavzelo stališče, da so tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.

 

IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da je prosilec v primeru vložitve obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in da organ prosilcu ni dolžan posredovati zahtevanih dokumentov. Iz navedenega razloga se IP zato ni spuščal v presojo, ali posamezni zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen, da so odločbe pravilne in na zakonu utemeljene, pritožbe prosilca pa neutemeljene, zato jih je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1., 2., 3. in 4. točke izreka.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 5. izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka

 

           

 

[1] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009

[4] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014

[5] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009

[6] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013

[7] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017

[8] Sodba  Upravnega sodišča št. II U 373/2016-17 z dne 11.10.2017

[9] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017