prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je prosilec prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa.

ODLOČBA:

Številka: 090-353/2021/12

Datum: 21. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter 220. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. oktober 2021, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0058/2021 z dne 29. 10. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

DOPOLNILNO ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 31. oktober 2021 zoper odločbo Občine Ruše, št. 090-0058/2021 z dne 29. 10. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

IP je dne 3. 11. 2021 po elektronski pošti prejel pritožbo prosilca, ki jo je poimenoval »PRITOŽBA na delno zavrnilne odločbe občine Ruše«. Iz pritožbe izhaja, da mu je organ dne  29. 10. 2021 poslal tri odločbe, pri čemer so po njegovem mnenju vse tri problematične in razlog za pritožbo.

Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ta je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, pritožbo posredoval v pristojno odločanje IP.

Po prejemu odstopljene pritožbe je IP ugotovil, da pritožba prosilca ne vsebuje vseh sestavin iz drugega odstavka 238. člena ZUP, zato ga je pozval k dopolnitvi vloge. Prosilec je dopolnil pritožbo in izrecno navedel, da se njegova pritožba z dne 31. oktober nanaša na odločbe organa št. 090-0051/2021 z dne 28. 10. 2021, št. 090-0057/2021 z dne 29. 10. 2021 in št. 090-0058/2021 z dne 29. 10. 2021.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP pojasnjuje, da je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da so posamezni deli zahteve prosilca primerni za odločitev, zato je v predmetni zadevi že izdal delno odločbo, št. 090-353/2021/9 z dne 31. 1. 2022, s katero je odločil o pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-0051/2021 z dne 28. 10. 2021 ter odločbo št. 090-0057/2021 z dne 29. 10. 2021.

S to dopolnilno odločbo tako IP odloča o pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-0058/2021 z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba).

Z izpodbijano odločbo je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 5. 10. 2021, s katero je ta zahteval posredovanje naslednjih informacij, in sicer:

1. pooblastil (naročil) za zastopanje občine, pogodb in plačil (računov) za storitve zunanjih sodelavcev, z navedbo opravljene storitve.. v tekočem mandatu za: pooblaščene odvetnike/ce, pooblaščence občine/županje za druge storitve (dopise, tožbe, svetovanja… na primer v upravnih postopkih, v komunikaciji s strankami, občankami, občani),
2. dokumenta, iz katerega bo razvidno, za kakšne namene in od katerega lastnika je občina načrtovala nakup zemljišča v znesku 30. 000 eur v obdobju priprave, odločanja o veljavnem proračunu in NRP,
3. poslovne korespondence (pisne, elektronske) občine z RKC (nadškofijo, župnijo) v tem mandatu,
4. korespondence (pisne, elektronske) občine z ………. v tem mandatu,
5. sklepov (seznama, če obstaja) o oprostitvah komunalnega prispevka v tem mandatu ter
6. dokumentov, iz katerih bo razvidno, kateri gospodarski subjekti so v tem mandatu postali zavezanci za NUSZ in kateri so bili oproščeni plačil, so dolžniki.

Organ je prosilcu:

- omogočil dostop do informacij iz tretje točke njegove zahteve,

- zaradi neobstoja dokumentov zavrnil dostop do informacij iz druge, četrte, pete in šeste točke njegove zahteve ter

- zavrnil dostop do dokumentacije iz prve točke, saj prosilec ne uporablja svoje pravice dostopa do informacij javnega značaja dobronamerno, temveč z namenom prekomerne obremenitve ter šikaniranja organa.

Prosilec se v pritožbi z dne 31. oktober 2021 opredeljuje do posameznih odločitev organa v izpodbijani odločbi, in sicer do (ne)posredovanja korespondence organa z ……… ter do (ne)posredovanja pooblastil, pogodb, zahtevkov za plačila s strani pooblaščenih odvetnikov, zunanjih sodelavcev, nalogov za izplačila itd. Pritožuje se zoper neupravičeno zavračanje informacij s strani občine.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 12. 1. 2022 ter dne 2. 3. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je organ dostop do posamezne dokumentacije zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja oz. z obrazložitvijo, da z dokumentacijo ne razpolaga, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je bila navedena odločitev organa pravilna.

IP izpostavlja, da je treba obstoj zlorabe pravice presojati z vidika celostnega ravnanja prosilca, zato je v zvezi z obravnavano zahtevo prosilca (tudi tistimi deli, o katerih je organ sicer odločal vsebinsko), presojal, ali je prosilec zahtevo pri organu vložil z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, ali pa pri tem ravnanju prekoračil pravne meje navedene pravice ter jo zlorabil.

Splošno o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

Določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Citirano določbo je glede na njeno vsebino treba razlagati restriktivno, ob upoštevanju dejstev, ugotovljenih v vsakem primeru posebej, torej kot izjemo od sicer prostega dostopa do informacij javnega značaja iz citiranega 5. člena ZDIJZ.

V zvezi z navedeno določbo je Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ. Kot se poudarja v pravni teoriji, gre pri zlorabi pravic za konflikt dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta, posamezni upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki drugemu škoduje (tako dr. Anton Berden, Zloraba pravice, Pravna praksa, št. 26/2000 dne 28. 9. 2000).

IP dodaja, da je citirana sodba rezultat upravnega spora zoper odločbo IP št. 090-117/2012/3 z dne 29. 6. 2012. Ravno na slednjo pa se je pri pisanju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju Predlog zakona) skliceval tudi predlagatelj zakona, ki je določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ utemeljil s primeri iz prakse, in sicer da se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice, kot primer pa je navedel omenjeno odločbo IP z dne 29. 6. 2012. Ta je v navedeni odločbi ugotovil, da namen prosilca ni bil le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno. Prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati posegel v njegovo dostojanstvo. Iz Predloga zakona tudi jasno izhaja, da je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Pri nadaljnji obrazložitvi predloga določbe pa je predlagatelj navedel tudi nekatere »elemente, ki lahko kažejo na zlorabo pravice kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.«. Navedel je tudi, da je predlagana določba utemeljena z vidika določb tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava).

Na obstoj zlorabe pravice se torej sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katera sodi po presoji sodišča (Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017) tudi šikaniranje, ki ga določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ posebej omenja. Šikanozne so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse. Tudi iz komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Nataša Pirc Musar, Tina Kraigher Mišič, 1 natis, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 2017) izhaja enako stališče. Določba petega odstavka 5. člena ZDIJZ torej ne omogoča zavrnitve zgolj zahtev, ki pomenijo očitno zlorabo pravice, ampak tudi zahtev, ki so očitno šikanoznega značaja, kar je, kot izhaja iz komentarja, nižji standard - zadošča namreč že povzročanje neprijetnosti ali nevšečnosti. Tudi sicer bi bilo to edino logično, saj glede na sodno prakso zgolj za uporabo instituta zlorabe pravice v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja posebna določba v ZDIJZ niti ne bi bila potrebna.

IP poudarja, da je vse zgoraj navedeno zelo pomembno za razumevanje pojma zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na takšno zlorabo. IP zato pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva stališča in kriterije sodišč, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami[1],

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh,

- z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[2],

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[3],

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[4],

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[5],

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom[6],

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njegovo dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[7],

- zaključek upravnih organov, da izdaja tolikšnega števila izpiskov pomeni za upravni organ veliko obremenitev, ki vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev v upravnih postopkih oziroma drugih strank. Zahteva za izdajo tolikšnega števila izpiskov iz matičnega registra pomeni zlorabo pravice, glede na 11. člen ZUP, ki strankam nalaga, da pošteno uporabljajo pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni in ne na škodo drugih (prvi odstavek 7. člena ZUP)[8],

- šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse[9].

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

Glede na to, da:

- prosilec zahteve pri organu vlaga kontinuirano,

- prosilec vlaga nove zahteve, še preden organ uspe rešiti prejšnje,

- da se zahteve nanašajo na sorodne vsebine in dokumente in

- zlasti zato, ker je v obravnavanem primeru sporen način vlaganja zahtev,

se nadaljnje ugotovitve nanašajo na obravnavano zahtevo z vidika celostnega ravnanja prosilca, saj je le tako mogoče presoditi način izvrševanja pravice v konkretnem primeru.

Upoštevaje navedene kriterije ter spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da iz načina vlaganja predmetne zahteve prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog, pri čemer IP ugotavlja, da vložena zahteva prosilca namerno povzroča organu neprijetnosti oziroma nevšečnosti.

IP pojasnjuje, da število zahtev po ZDIJZ sicer res ni omejeno, vendar IP v obravnavanem primeru ugotavlja, da je prosilec pri organu v obdobju od dne 1. 6. 2021 do dne 31. 1. 2022 vložil 30 vlog za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je potrebno upoštevati, da ima vsaka vloga prosilca več zahtev (večina vlog ima 4 pa tudi do 17 zahtev). Ob tem IP pripominja, da iz navedb organa izhaja, da je v letu 2021 prejel 64 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, od tega jih je prosilec vložil 58. Kar 90,6% prejetih zahtev po ZDIJZ v letu 2021 je bilo torej podanih s strani prosilca. Tudi v letu 2022, tj. do dne 25. 2. 2022, je organ prejel 18 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, od tega jih je prosilec vložil 13, kar predstavlja 72,2 % vseh prejetih zahtev v navedenem obdobju. Da je ravnanje prosilca usmerjeno k oviranju dela organa v smislu nalaganja velike količine dela, kaže zlasti dejstvo, da je prosilec pri organu vlagal tudi po več vlog v obdobju enega tedna (npr. zahteva z dne 4. 10. 2021, zahteva z dne 5. 10. 2021 (izpodbijana odločba št. 090-0058/2021 z dne 29. 10. 2021), zahteva z dne 10. 10. 2021)), včasih tudi več vlog v istem dnevu. IP opozarja, da takšen način vlaganja zahtev organu onemogoča spoštovanje načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), ki določa, da je treba upravne postopke voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. V danem primeru ravnanje organa v skladu z načelom ekonomičnosti ni možno, zaradi velikega števila vlog, ki jih prosilec vlaga brez prestanka, posledično pa zaradi tega nastajajo zamude tudi pri drugih postopkih, ki jih vodi organ.

Nadalje namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog izhaja tudi iz ponavljajočih se vlog prosilca za iste, sorodne zadeve. Prosilec namreč ne skriva dejstva, da na organ naslavlja ponavljajoče se vloge, pri čemer dodaja, da posamezno vlogo naslovi le v nekoliko spremenjeni obliki. Tako je npr. v zahtevi z dne 5. 10. 2021 prosilec zahteval posredovanje pooblastil (naročil) za zastopanje občine, pogodb in plačil (računov) za storitve zunanjih sodelavcev, z navedbo opravljene storitve.. v tekočem mandatu za: pooblaščene odvetnike/ce, pooblaščence občine/županje za druge storitve (dopise, tožbe, svetovanja… na primer v upravnih postopkih, v komunikaciji s strankami, občankami, občani). IP ugotavlja, da gre v določenem delu za ponavljajoče se vlogo, saj je prosilec del tovrstne dokumentacije zahteval že z vlogo z dne 4. 6. 2021 (fin.račun. dokumentacijo/plačilo družbi …… in družbi …… za projektno dokumentacijo za preureditev Trga vstaja ter naročilo storitve pri družbi ……), z vlogo z dne 13. 7. 2021 (zahtevke za plačilo storitev (ali naloge za izplačilo) s postavke »urejanje trgov« strani izvajalcev in spremljajoče priloge, ki so bila osnova za izplačila)), z vlogo z dne 26. 7. 2021 (dokumentacija, iz katere bo razvidna struktura stroškov za projektiranje). Prav tako je prosilec v zahtevi z dne 5. 10. 2021 organ zaprosil za posredovanje korespondence (pisne, elektronske) občine z …….. v tem mandatu. Tudi tovrstno dokumentacijo je prosilec od organa že zahteval s predhodnimi zahtevami, kot npr. v zahtevi z dne 4. 6. 2021 (dopise občine družbi ……. po 6., 9. in 10. členu pogodbe z družbo o izdelavi projektne dokumentacije), zahtevi z dne 9. 7. 2021 (korespondenco občine z arhitektom ……. v zvezi s pogodbo o izdelavi dokumentacije za prenovo…), zahtevi z dne 13. 7. 2021 (dokumente, zavrnitev računov zaradi neopravljenega dela, zamud, poslane penale oziroma opozorila skrbnice pogodbe z ……..), zahtevi z dne 21. 7. 2021 (dokument/korespondenco občine z …….. v letu 2021 in …….. kot fizično osebo), zahtevi z dne 26. 7. 2021 (dokumentacijo o izbiri arhitekta …….  projektanta prenove Trga vstaje). Z zahtevo z dne 5. 10. 2021 pa je prosilec od organa zahteval tudi posredovanje dokumenta, iz katerega bo razvidno, za kakšne namene in od katerega lastnika je občina načrtovala nakup zemljišč v znesku 30. 000 eur v obdobju priprave, odločanja o veljavnem proračunu in NRP. IP ugotavlja, da je tovrstno zahtevo prosilec na organ naslovil tudi dne 13. 6. 2021, ko je zahteval posredovanje informacije, iz katere bo razvidno zakaj je občina želela kupiti zemljišče pri Cojzarici v vrednosti 30. 000 eur, od koga, s kakšnim namenom je bil utemeljen načrt nakupa, dokler se občina/županja temu na osnovi pripomb k predlogu proračuna ni odrekla.

Da prosilec z vlaganjem zahtev za dostop do informacij javnega značaja organ ovira pri delu in opravljanju nalog, izhaja tudi iz navedb organa glede števila zaposlenih. V organu je namreč zaposlenih 36 oseb, pri čemer sta za posredovanje informacij javnega značaja zadolženi dve osebi, in sicer:

- višji svetovalec I, ki je poleg omenjenega delokroga zadolžen za področje računovodstva, knjiženja, priprave proračuna ter rebalansov proračuna ter

- direktorica občinske uprave, ki je poleg posredovanja informacij javnega značaja zadolžena še za vodenje občinske uprave, kadrovsko področje, pravno področje, javno naročanje, pripravo projektov, vodenje projektov, organizacijo organov občine, njihovih delovnih teles itd.

Organ pojasnjuje, da je marca 2021 višji svetovalec I izrazil problem zasedenosti, saj mu večja obremenitev z reševanjem vlog za posredovanje informacij javnega značaja otežuje izvrševanje preostalega, rednega dela. Ker organ v obravnavanem primeru zaradi izjemne količine vlog, ki so posledica ravnanja prosilca, pravic strank v drugih postopkih ni mogel ustrezno zavarovati, se je v postopke obravnave vlog informacij javnega značaja vključila še direktorica občinske uprave. Organ dodaja, da se poleg uradnih oseb za posredovanje informacij javnega značaja, v vsako vlogo vključujejo tudi preostali strokovni sodelavci, saj je narava teh informacij takšna, da je za pravilno odločitev organa glede dostopa nujno potrebno sodelovanje oseb, ki te informacije najbolje poznajo (npr. prostorsko planiranje, komunalno urejanje, družbene dejavnosti itd.). S posamezno vlogo prosilca se tako ukvarja med 2 do 4 zaposlenih, in sicer od evidentiranja zahtev, pri čemer ima organ ogromno dela že s samim razporejanjem in knjiženjem vlog, posebej tistih, ki jih prosilec pošlje po elektronski poti, saj jih naslavlja na več elektronskih naslovov, do preverjanja evidenc, tako tistih v e-obliki, kot tudi v fizični obliki (arhivi). Povedano drugače, pri reševanju zahtev prosilca so v odločanje o dostopu vključeni vsi, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri posamezni zadevi. Skratka, iz narave vsebine zahtevanih informacij izhaja, da reševanje obravnavanih zahtev prosilca terja skupinsko delo celotnega organa in ne le odgovorne osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Posledica takšne narave zahtev je upočasnitev dela organa tudi na drugih področjih (ne le na področju omogočanja dostopa do informacij javnega značaja). Razumsko namreč ni mogoče pričakovati, da bo organ v zakonskem roku uspel odločiti o vsebinsko obsežnih zahtevah, pri čemer je rok za odločitev o zadevi instrukcijske narave.

Neprijetnosti oziroma nevšečnosti organu povzročajo tudi prosilčeve »kozerije«, ki jih piše vzporedno ob vlaganju ter pridobivanju informacij javnega značaja. V teh prispevkih jasno izraža svoja stališča – nezadovoljstvo do dela organa ter dela sodelujočih pri posameznih projektih. V podkrepitev navedbam je organ IP posredoval »kozerije« iz januarja, junija in novembra 2021. Tako npr. prosilec v  Odzivu na odgovor županje z dne 5. 1. 2021 navaja, da je svojevrsten daltonizem to, da županja rada omenja naklonjenost ljudi do njenega početja, ne vidi pa tistih odzivov, ki so malo manj naklonjeni, pa prav tako javno objavljeni (FB, povezave občinske spletne strani). Pisanje zaključi s sporočilom županji, da se ne sme jeziti, če je kritika ostra, pikra, satirična… naj pomisli na to, da je nekako »po nesreči« postala županja, javna oseba. Nadalje prosilec v sestavku »Ruški utrip in Mušičev spin« z dne 26. 6. 2021 navaja, da je bila njegova ost usmerjena v nelegalno sekanje dreves v parku ter da je v nadaljevanju zapisal svoja nasprotovanja potratnemu in nesmiselnemu ter nelegitimnemu trošenju javnih sredstev za projekt prenove / beri »uničenja«. Tudi v kozeriji ob prvi obletnici uničenja parka z dne 11. 11. 2021 prosilec navaja, da je potem vse skupaj s pričo znane neučinkovitosti ruške občine in nesposobnosti njenega vodstva stalo celo leto kot zanemarjen travnik pred vrati občinske stavbe in pod županjinim oknom. Prosilec v obravnavanem primeru tako ni zasledoval namena ZDIJZ, temveč je s svojim načinom vlaganja vlog želel otežiti delo organa, zoper katerega ne skriva nesimpatij, in sicer z namenom, da dokaže nesposobnost in nestrokovnost, ki ju v svojih vlogah večkrat očita organu. Prosilec namreč s svojimi izjavami in pripombami neprestano izkazuje dvom v strokovnost in način dela organa kot celote, torej vodstva in tudi zaposlenih. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je organ o mnogih zahtevah prosilca odločil tudi vsebinsko, kar nedvomno kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno in da je zlorabo pravice zatrjeval šele, ko je bilo razumsko nemogoče, da bi o zahtevah prosilca odločil drugače.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega IP ocenjuje, da je prosilec v obravnavanem primeru ravnal na način, ki je v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP poudarja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa ter uradnih oseb in ostalih zaposlenih. Ta interes družbe predstavlja socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem se je treba postaviti na stališče (ki izhaja tudi iz zgoraj omenjenega članka Zloraba pravice), da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe prevlado slednji. IP je po preučitvi zadeve ugotovil, da je pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v konkretnem primeru prišla v konflikt z dolžnostjo organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov ter posledično v konflikt s pravicami tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Namen prosilca namreč ni bil le dostopati do informacij, da bi lahko izvrševal demokratično in nadzorno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč ravno nasprotno – prosilec je s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom, kar predstavlja oviro za učinkovito delo organa ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih - medtem ko uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja stremi k pospeševanju učinkovitosti javnega sektorja. Prosilčeve zahteve v obravnavanem primeru so šikanozne, saj je z njimi želel organu na različne načine škodovati, npr. z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. V zvezi z navedenim se IP sklicuje na že omenjeno sodbo Upravnega sodišča RS, ki je v sodbi št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 zavzelo stališče, da so tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.

IP na tem mestu dodaja, da je v odločbi št. 090-29/2022/5 z dne 16. 3. 2022 presojal odločitve organa, vezane na prosilca te konkretne zadeve. Tudi v tej odločbi je IP ugotovil, da prosilec z vlaganjem vlog prekomerno obremenjuje organ, mu otežuje njegovo delo, mu pošilja ponavljajoče se vloge glede sorodnih oz. istih zadev. Vsega navedenega pa se zaveda tudi prosilec sam, kar izrecno izpostavi v svojih vlogah. Gre za t.i. šikanozne  vloge, ki hkrati pomenijo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in da organ prosilcu ni dolžan posredovati zahtevanih dokumentov. Iz navedenega razloga se IP zato ni spuščal v presojo, ali posamezni zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009

[4] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014

[5] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009

[6] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013

[7] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017

[8] Sodba  Upravnega sodišča št. II U 373/2016-17 z dne 11.10.2017

[9] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017