prosilec - Občina Rogašovci

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo delno zavrnil prosilkino zahtevo, dano po telefonu, saj z enim od zahtevanih dokumentov, ne razpolaga, dostop do drugih dokumentov pa je prosilki omogočil v celoti.  Prosilka je v pritožbi navajala, da je organ odločil prepozno, ter da ji ni posredoval vseh dokumentov in da bi z dokumentom, za katerega trdi, da ga nima moral razpolagati. IP je v pritožbenem postopku  najprej ugotovil, da je organ prosilkino zahtevo, v okoliščinah konkretnega primera, pravilno obravnaval kot formalno zahtevo. Pritožbene navedbe pa je v celoti zavrnil kot neutemeljene, saj je ugotovil, da je organ prosilki posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v obsegu njen zahteve. 

ODLOČBA:

Številka: 090-235/2021/6

Datum: 6. 9. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 7. 2021, zoper odločbo Občine Rogašovci, Rogašovci 14 B, 9262 Rogašovci (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2021-23 z dne 18. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 4. 7. 2021 zoper odločbo, Občine Rogašovci, št. 090-2/2021-23 z dne 18. 6. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 25. 3. 2021 po telefonu pri organu podala ustno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Z njo je zahtevala, da ji organ posreduje naslednjo dokumentacijo:

1. PID PR-04/16, marec 2016, …biro, ki je sestavni del uporabnega dovoljenja za vodovod z dne 4. 7.2016 (2. točka 2. alineja),
2. geodetski načrt novega stanja zemljišč št 2016-04621 z dne 29. 2. 2016, ki ga je izdelal … (2. točka, 3 alineja zgoraj navedenega uporabnega dovoljenja),
3. geodetski načrt novega stanja zemljišč in novozgrajenih objektov po uporabnem dovoljenju za
   kanalizacijo z dne 27. 9. 2013,
4. projekt po katerem dejansko poteka trasa kanalizacijskih vodov,
5. zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za parcelo št. …, ki je bila ukinjena,
6. dokazilo o tem, da je zasebni prevoznik na parcelo št. … pripeljal 22,5 ton zemlje z navedbo
   datumov prevoza in datumov, kdaj je bila prosilka o tem obveščena,
7. dokazilo o tem, da je bilo med 25. 1. 2018 in 31. 1. 2018 na parc. št… navoženih najmanj 9
   prikolic zemlje in izvedeno planiranje (dokazilo o tem koliko in kdaj oziroma o vsem, kar je
   navedeno v dopisu organa.

Dokumente je želela prejeti na elektronski naslov in v obliki fotokopij po navadni pošti.

Organ je o njeni zahtevi naredil uradni zaznamek. Dne 29. 3. 2021 je organ v zvezi s prosilkino zahtevo, na podlagi 24. člena ZDIJZ, izdal sklep, št. 090-2/2021-17, o podaljšanju roka za odločitev za 30 delovnih dni.

Po tem, ko je organ enega od zahtevanih dokumentov ( iz 1. točke zahteve) pridobil od Upravne enote Murska Sobota, je prosilki dne 10. 6. 2021, preko »WeTransfer! posredoval zahtevane dokumente na njen elektronski naslov, ki je bil naveden v zahtevi. Ob tem jo je opozoril, da mora v skladu z 17. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[1], za dokumentacijo v papirnati obliki plačati stroške v višini cca. 120 EUR, saj gre za 200 strani dokumentacije različnega formata. Ob tem je še navedel, da če ne želi prejeti dokumentacije v papirnati obliki in ji zadostuje ta, ki jo je prejela v elektronski obliki, naj o tem obvesti organ do 15. 6. 2021.

Prosilka je 15. 6. 2021 organ obvestila, naj ji dokumente iz 5., 6. in 7. točke njene zahteve oziroma iz obrazložitve sklepa o podaljšanju roka, pošlje tudi v papirnati obliki, poleg tega je prosila še za kopijo uradnega zaznamka o njeni zahtevi. Navajala je, da nima interneta, zato prosi, da jo organ o vseh posredovanih sporočilih na elektronski naslov, obvesti tudi telefonsko oziroma po navadni pošti.

Organ je o prosilkini zahtevi odločil z odločbo, št. 090-2/2021-23 z dne 18. 6. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je s 1. točko izreka zavrnil dostop do zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige za parcelo št…, k. o.  Sveti Jurij, ki je bila ukinjena, ker s tem dokumentom ne razpolaga in ne vodi te zbirke podatkov, temveč jo vodi zemljiška knjiga pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti. Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da je dokumente iz ostalih točk prosilkine zahteve poslal prosilki po elektronski pošti 10. 6. 2021, po navadni pošti pa takoj, ko se bo opredelila glede plačila stroškov fotokopij, oziroma po prejemu specificirane zahteve za posredovanje dokumentov v papirnati obliki. S 3. točko izreka je organ ugotovil, da prosilka drugih zahtev ni podala, s 5. točko izreka pa, da organ krije svoje stroške postopka, stranka pa svoje in da drugih stroškov po specifikaciji zahtevanih (9) dokumentov ni. V obrazložitvi je organ še navedel, da se dokumentacija v papirnati obliki po naknadni specifikaciji s strani stranke vroči hkrati z izpodbijano odločbo.

Prosilka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo z dne  4. 7. 2021, v kateri je pojasnila, da ji je bilo rečeno, naj zaradi epidemioloških razmer ne hodi na organ in ker je bila bolna, interneta  pa nima, je zahtevo podala telefonsko in zahtevala, da organ o njej naredi uradni zaznamek. V pritožbi izpodbija sklep o podaljšanju roka za odločitev, št. 090-2/2021-17 z dne 29. 3. 2021 in navaja, da v njem ni naveden datum, ko se podaljšani rok izteče. Dalje ugotavlja, da je po prejemu dokumentacije ugotovila, da dokumentacija, ki se nanaša na 5. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe, ni popolna, saj iz nje ni mogoče razbrati,  da je bilo med 25. 1. 2018 in 31. 1. 2018 na parcelo … k.o. Sv. Jurij navoženih najmanj 9 prikolic zemlje in izvedeno planiranje. Pojasnjuje, da je za  zgodovinski izpis, ki ji ni bil posredovan,  zaprosila izključno iz razloga, ker je kot
solastnica parc. št. … k.o. Sv. Jurij (pozneje ukinjena, nastali pa sta dve novi parceli - …
in …) z občino dne 8. 12. 2010 oz. 7. 6. 2012 sklenila pogodbi o ustanovitvi služnosti za
izgradnjo javne kanalizacije oz. vodovoda. Za novonastalo parcelo … je bila 6. 1. 2014 prav
tako sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti za izgradnjo javnega vodovoda, za parc. št.
…, po kateri tudi poteka javni vodovod, pogodba o služnosti pa ni bila sklenjena. V skladu
z navedenim in že posredovano projektno dokumentacijo ter vpisano služnostjo v zemljiški
knjigi, ugotavlja, da podatki niso usklajeni z dejanskim stanjem. Trdi, da bi ji občina,
glede na navedena dejstva in kot služnostni upravičenec, bila dolžna posredovati zgodovinski
izpis iz zemljiške knjige, kot javne knjige. Na koncu še navaja, da ob upoštevanju datuma vložitve zahteve, prejema sklepa, e-dopisa in prejema odločbe meni, da odločitev občine ni bila pravočasna.

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 354-3/2021-26 z dne 12. 7. 2021, poslal v odločanje IP, skupaj z dokumentacijo zadeve. Ob tem je v priloženem dopisu, št. 090-2/2021-25 z dne 7. 7. 2021 pritožbene navedbe zavrnil kot neutemeljene in v zvezi z zavrnitvijo zahteve za dostop do zgodovinskega izpiska navajal, da je prosilki v izpodbijani odločbi obrazložil, da ne vodi zbirke podatkov, iz katere bi izhajal ta dokument in jo napotil na Zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti. V zvezi s pritožbenim očitkom, da je bila izpodbijana odločba izdana prepozno, pa je pojasnil, da je bil rok za odločitev podaljšan s sklepom za 30 delovnih dni, to je do 7. 6. 2021. V postopku priprave zahtevane dokumentacije je bilo ugotovljeno, da manjka dokument (geodetski načrt), ki bi moral biti na občinski upravi, v zadevni dokumentaciji. V zvezi s tem je upravni organ, dne, 2. 6. 2021, zaprosil Upravno enoto Murska Sobota, za izdajo fotokopije tega geodetskega posnetka. Po prejemu le-tega, je organ prosilki nemudoma poslal vso razpoložljivo dokumentacijo po
elektronski pošti preko Wetransfera, dne 10. 6. 2021, nadalje pa so ugotavljali stroške
fotokopij dokumentacije. Glede na to, da so ugotovili, da je strošek caa. 120 EUR,
je organ predvideval, da ga stranka ne bo pripravljena plačati, zato jo je pozval, da se
opredeli do dokumentov, katere želi prejeti. Do zahteve po fotokopijah dokumentov se je prosilka opredelila 15. 6. 2021,preko elektronske pošte. Po ponovni pripravi dokumentov, ki jih je želela prejeti v papirnati obliki, se je hkrati z dokumenti pripravila in poslala odločba na njen naslov,
dne 18. 6. 2021. Odločbo je stranka prejela, dne 21. 6. 2021. Organ ugotavlja, da je bila izpodbijana  

odločba res izdana prepozno, vendar so navedeni razlogi, zakaj je do zamude prišlo.

IP je prosilkino pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Glede na pritožbene navedbe je IP z dopisom št, 090-235/21021/2 z dne 19. 7. 2021, organ pozval, naj mu pojasni, ali razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti (poleg tistih, ki jih je prosilki že posredoval skupaj z izpodbijano odločbo in po elektronski pošti) in bi jih lahko prepoznal kot predmet dela prosilkine zahteve, s katerim zahteva dokazilo o tem, da je bilo med 25. 1. 2018 in 31. 1. 2018 na par. št. … navoženih najmanj 9 prikolic zemlje in izvedeno planiranje (dokazilo o tem, koliko in kdaj oziroma o vsem kar je navedeno v vašem dopisu), in če z njimi razpolaga, da jih IP posreduje v izvirniku.

Organ je, po odobrenem podaljšanju roka s strani IP (sklep IP o podaljšanju roka, št. 090-235/2021/4 z dne 23- 7- 2021), zahtevana pojasnila posredoval z dopisom, št. 090-2/2021-30 z dne 9. 8. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Pritožbena presoja po uradni dolžnosti

IP je najprej v okviru presoje bistvenih kršitev pravil postopka preverjal, ali je organ prosilkino zahtevo pravilno štel za formalno (pisno) zahtevo po ZDIJZ ali bi jo moral obravnavati kot neformalno zahtevo v smislu 14. člena ZDIJZ.

Skladno z 12. členom ZDIJZ lahko prosilec po ZDIJZ zahteva informacije javnega značaja pisno ali s tako imenovano neformalno zahtevo (recimo ustno). Skladno s četrtim odstavkom 14. člena ZDIJZ se neformalna zahteva iz prvega odstavka ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek, kar pomeni, da v zvezi z njo prosilec nima pravnega varstva in se ne more pritožiti zaradi molka zavezanca (če ta ne odloči v 20 delovnih dneh) ali zaradi zavrnitve zahteve.

Med pisne vloge se štejejo zahteve vložene po navadni pošti in tudi v elektronski obliki (npr. poslana po elektronski pošti), in sicer tudi brez varnega elektronskega podpisa, če vsebujejo vse sestavine, da jo zavezanec lahko vsebinsko obravnava. Na podlagi določb ZUP je bila namreč sprejeta Uredba o upravnem poslovanju[2], ki v prvem odstavku 101. člena med drugim določa, da se v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, elektronska vloga se lahko vloži brez elektronskega podpisa, enakovrednega lastnoročnemu podpisu.

V obravnavanem primeru je prosilka zahtevo sicer vložila ustno, po telefonu, vendar je organ o njej naredil uradni zaznamek v smislu določbe šestega odstavka 63. člena  ZUP, ki določa, da se vloga lahko vloži tudi ustno na zapisnik. Prosilka je namreč v navajala, da je bolna, dostopa do računalnika pa nima in vztrajala, da organ njeno zahtevo zapiše v obliki uradnega zaznamka, kar je tudi storil.  Z vpogledom v predmetni uradni zaznamek IP ugotavlja, da vloga vsebuje predpisane sestavine, ki jih za formalno (pisno) zahtevo določa 17. člen ZDIJZ. V njej je navedena prosilka, njen elektronski naslov, dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala, načina, s katerima se želi seznaniti z dokumenti (po elektronski in navadni pošti).

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je v okoliščinah konkretnega primera organ prosilkino zahtevo pravilno štel za formalno (pisno zahtevo) v smislu ZDIJZ, v zvezi z njo izdal tudi sklep o podaljšanju roka za odločitev in izpodbijano odločbo. Posledično IP ugotavlja, da je v zvezi s takšno zahtevo dovoljeno pravno varstvo (vložitev pritožbe zoper odločbo o (delni) zavrnitvi zahteve), kar pomeni, da je predmeta prosilkina pritožba dovoljena.

1. Pritožbena presoja v okviru pritožbenih navedb

Organ je z izpodbijano določbo prosilki zavrnil dostop do dokumenta iz 5. točke njene zahteve, tj. zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige za parcelo št. …, ki je bila ukinjena. Prosilka je v pritožbi navajal, da bi jih organ takšen dokument kot služnostni upravičenec moral posredovati.

Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Kot je pravilno pojasnil že organ v izpodbijani odločbi, zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo in ustvarjati novega dokumenta.

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. I

Organ je zahtevo zavrnil iz razloga, ker z dokumenti, ki so predmet zahteve, ne razpolaga. V zvezi s tem je v izpodbijani odločbi in dopisu, št. 090-2/2021-25 z dne 7. 7. 2021, pojasnil, da ne vodi te zbirke podatkov (torej zgodovinskih izpiskov iz zemljiške knjige), temveč to vodi zemljiška knjiga pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, sam pa z dokumentom ne razpolaga.

IP pri tem najprej navaja, da je zgodovinski izpis iz zemljiške knjige eden od izpisov, ki so vodeni v okviru zemljiške knjige, ki jo vodi sodišče (2. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1[3]). ZZK-1 v 2. točki prvega odstavka 198. člena določa, da mora biti vsakomur preko portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige, tudi prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (zgodovinski izpis iz zemljiške knjige). Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo (1. člen ZZK-1) . Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna informatizirana baza , in sicer tako, da se vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike Slovenije (175. člen ZZK-1). Vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige (prvi odstavek 195. člena ZZK-1).

Upoštevajoč zgoraj navedene razloge in ponovna pojasnila organa v dopisu, št. 090-2/2021-25 z dne 7. 7. 2021, IP ni našel razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost takšnega dejanskega stanja, kot ga je organ ugotovil v izpodbijani odločbi, to je, da organ z dokumentom – zgodovinskim izpisom iz zemljiške knjige za parcelo št. …, ki je bila ukinjena, ne razpolaga.  Prosilka je sicer navajala, da bi organ z njim moral razpolagati kot služnostni upravičenec. Glede tega IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, pravilnost njegovega poslovanja ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

IP tako zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom - zgodovinskim izpisom zemljiške knjige za parcelo št. …, ki je bila ukinjena. Ob tem pa prosilki predlaga, da predmetni dokument pridobi preko portala e-ZK[4] v okviru zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige ob enostavni in brezplačni registraciji. Kot zgoraj pojasnjeno, organ namreč prosilki ni dolžan posredovati dokumenta, s katerim ne razpolaga v času zahteve, niti ga ni dolžan pridobivati od drugih organov ali iz spletnih portalov, kjer je za dostop do dokumentov zahtevana registracija posameznika.

Naslednji pritožbeni ugovor  se nanaša na nepravočasnost izdaje izpodbijane odločbe, upoštevajoč pri tem sklep o podaljšanju roka za odločitev.

Skladno s 23. členom ZDIJZ je organ o zahtevi prosilca dolžan odločiti nemudoma, najkasneje v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve. Upoštevaje 24. člen ZDIJZ se rok lahko v izjemnih okoliščinah podaljša za največ 30 delovnih dni (na primer, če je prosilec zahteval veliko količino obsežnih dokumentov). Organ v takšnem primeru prosilcu izda sklep, ki ga mora sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve (drugi odstavek  24. člena ZDIJZ). Zoper ta sklep ni pritožbe.

V obravnavni zadevi je prosilka zahtevo vložila 25. 3. 2021. Rok za odločitev o njej je začel teči naslednji delovni dan, torej 26. 3. 2021 in bi se iztekel 23. 4. 2021. Vendar je organ 29. 3. 2021 (torej znotraj 15 dnevnega roka od prejema zahteve iz drugega odstavka  24. člena ZDIJZ), izdal sklep, št. št. 090-2/2021-17, s katerim je rok za odločitev podaljšal za 30 delovnih dni, torej do 7. 6. 2021, kot navaja tudi organ in priznava, da je izpodbijano odločbo res izdal po tem roku in za zamudo navaja razloge.

V zvezi s tem IP najprej pojasnjuje, da je rok za odločitev o zahtevi iz 23. člena ZDIJZ, instrukcijski rok, kar pomeni, da njegova prekoračitev ni sankcionirana v zakonu. Iz povedanega sledi, da zaradi prekoračitve instrukcijskega roka za izdajo odločbe le-ta ni nezakonita. V tem primeru je imela prosilka namreč možnost, da bi postopala v skladu z določbo 255. člena ZUP, ki se v postopkih po ZDIJZ  uporablja subsidiarno in vložila pritožbo zaradi molka organa. Drugih posledic pa zaradi neizdaje odločbe v zakonskem roku zakon ne določa in tako kršitev tega roka ne more imeti za posledico, da bi IP ugotovil nezakonitost izpodbijane odločbe iz rega razloga.

Dalje prosilka v pritožbi navaja, da je po prejemu dokumentacije ugotovila, da dokumentacija, ki se nanaša na 5. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe, ni popolna, saj iz nje ni mogoče razbrati,  da je bilo med 25. 1. 2018 in 31. 1. 2018 na parcelo … k.o. Sv. Jurij navoženih najmanj 9 prikolic zemlje in izvedeno planiranje. IP ugotavlja, da prosilka s tem ugovarja, da ji organ v zvezi s to točko zahteve ni posredoval vseh dokumentov, s katerimi razloga.

IP je zato, z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, z dopisom št. 090-235/2021/2 z dne 19. 7. 2021, organ pozval, naj mu v roku 8 dni od prejema tega poziva pojasni, ali razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti (poleg tistih, ki jih je prosilki že posredovali skupaj z izpodbijano odločbo in po elektronski pošti) in bi jih lahko prepoznal kot predmet dela prosilkine zahteve, s katerim zahteva dokazilo o tem, da je bilo med 25. 1. 2018 in 31. 1. 2018 na par. št… navoženih najmanj 9 prikolic zemlje in izvedeno planiranje (dokazilo o tem, koliko in kdaj oziroma o vsem kar je navedeno v vašem dopisu), in organ pozval, naj mu jih posreduje.

Organ je v dopisu št. 090-2/2021-30 z dne 9. 8. 2021 pojasnil, da je prosilki posredoval vse zaprošene dokumente, razen zgodovinskega ZK izpiska za ukinjeno parcelo … Sveti Jurij, ker se ne nahaja v spisovni dokumentaciji. Organ navaja, da je dokument, ki ga je organ posredoval prosilki in za katerega trdi, da iz njega ni mogoče razbrati navedb, da je bilo v času od 25. 1. 2018 do 31. 8. 2018 navoženih 9 prikolic zemlje, fotokopija iz dnevnika režijskega obrata 2017, 2018-1, v katerega delavci režijskega obrata (RO) sami vpisujejo dela, ki si jo jih opravljali. Posebej za ta dela ne dobijo delovnih nalogov. V dnevniku RO je z rdečim listkom označena stran, na kateri so navedena opravljena dela za dne 25.1. 2018 in glede na tam zapisano, pomeni, da je bilo prosilki navoženih devet traktorskih prikolic zemlje. Te navedbe pa lahko potrdijo tudi zaposleni v Režijskem obratu, ki so ta dela izvajali. Drugega dokazila organ nima. Nadalje je tudi iz navedb v 3. alineji v dnevniku RO za dne 31. 1. 2018 izhaja podatek o planiranju zemlje in pločnika. Organ dalje pojasnjuje, da so se navoz zemlje in vsa dela opravila brezplačno za vzpostavitev prejšnjega stanja. Kot dokazilo organ prilaga original dnevnik Režijskega obrata 2017, 2018-1. Nadalje v vednost prilaga še kopijo zadeve štev. 354-3/2021, kjer že dalj časa obravnava problematiko v zvezi s parcelo štev. …, ki je v lasti prosilke.

Upoštevajoč zgornje navedbe in dejstvo, da je bila dokumentacija, ki se nanaša na ta del prosilkine zahteve (dokazilo o tem, da je bilo med 25. 1. 2018 in 31. 1. 2018 na parc. št… navoženih najmanj 9 prikolic zemlje in izvedeno in izvedeno planiranje), prosilki posredovana,  je IP sledil organu, da z drugo dokumentacijo, ki bi jo bilo mogoče prepoznati kot del te alineje prosilkine zahteve, organ ne razpolaga.  Organ je namreč prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga v zvezi s tem delom prosilkine zahteve, medtem, ko za potrebe postopka po ZDIJZ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi ugodil prosilkini zahtevi, kar je IP pojasnil že zgoraj. Ob tem IP še poudarja, da se pritožbene  v tem delu nanašajo na vsebino, ki naj bi izhajala oziroma bi po prosilkinem mnenju, morala izhajati iz dokumentov, ki so bili prosilki z izpodbijano odločbo posredovani. V postopkih dostopa do informacij javnega značaja se odloča o tem, ali je dostop do zahtevanih dokumentov prost oziroma ali za dostop do njih obstajajo kakšne zakonsko določene izjeme. Ni pa predmet teh postopkov sama vsebina zahtevanih dokumentov, še manj pa pravilnost postopkov oziroma situacij, v katerih so ti nastali. Izhajajoč iz teh ugotovitev, IP meni, da so tudi te pritožbe v celoti neutemeljene.

IP še pojasnjuje, da ostali dokumenti, ki mu jih je organ posredoval z dopisom, št. 090-2/2021-30 z dne 9. 8. 2021, ne predstavljajo predmeta prosilkine zahteve, saj je z njim organ le pojasnjeval svoje navedbe in druge postopke v zvezi s prosilko, ki pa so za konkreten postopek dostopa do informacij javnega značaja niso upoštevne.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je prosilkino pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 24/16.

[2] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20.

[3] Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1.

[4] https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html