prosilec - Občina Rogašovci

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval več dokumentov v zvezi s postopkom nezakonito gradnjo stanovanjskega objekta na določenih parcelah. Organ mu je nekaj dokumentov posredoval z delnim dostopom, brez varovanih osebnih podatkov. V zvezi s tremi točkami zahteve pa je ugotovil, da dokumenti ne obstajajo. Prosilec je pritožbo vložil le v tem delu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita.

ODLOČBA:

Številka: 090-64/2024/4

Datum: 4. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 2. 2024, zoper odločbo Občine Rogašovci, Rogašovci 14 b, 9262 Rogašovci (v nadaljevanju: organ), št. 090-4/2024-37z dne 30. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožba prosilca z dne 10. 2. 2024 zoper odločbo Občine Rogašovci, št. 090-4/2024-37 z dne 30. 1. 2024 se zavrne.

II.             V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

 Zahteva

Prosilec je 20. 11. 2023 organu posredoval zahtevo po predložitvi vse dokumentacije v zvezi z nezakonito gradnjo stanovanjskega objekta na parc. št. … in … Pertoča, in sicer:

1. Ali je Občina Rogašovci v postopku OPN za to območje zaprosila Sklad kmetijskih zemljišč za mnenje in pridobila soglasje glede spremembe kmetijskega zemljišča v zazidalno;

2. Ali je Občina Rogašovci investitorju izdala dokument - soglasje za postavitev nezahtevnega objekta-»brunarice« na predmetnih parcelah;

3. Na predmetne parcele je bil uvoz na kmetijsko zemljišče. Iz kakšnih razlogov je Občina Rogašovci dovolila, izvedla, financirala novi širok uvoz na predmetno zemljišče, če je vedela, da se gradi nezakoniti objekt - zahteva celotno dokumentacijo s stroškom izgradnje;

4. Dokazila o plačanih vseh prispevkih komunalne ureditve s strani investitorja, ki jih je zahtevala Občina Rogašovci;

5. Dokument, s katerim je Občina Rogašovci soglašala, da se predmetna nezakonita gradnja začasno priključi na vaški vodovod vaške skupnosti »Grabe« in pod kakšnimi pogoji;

6. Dokument, s katerim je Občina Rogašovci zagotavljala, da bo dostavila in oskrbela investitorja na predmetni nepremičnini z zdravo pitno vodo-dokument posredovan na Upravno enoto Murska Sobota za legalizacijo;

7. Dokument na podlagi česa je Občina Rogašovci naročila izvedbo vodovodnega priključka in postavitev vodomernega jaška na predmetni parceli (izvajalec …) vodovodnega sistema »B« v izgradnji, če objekt nima ustreznih dovoljenj;

8. Dokument, ki ga je Občina Rogašovci posredovala na Upravno enoto Murska Sobota v postopku legalizacije, s katerim Občina Rogašovci soglaša, da je predmetna stanovanjska hiša izvedena v skladu z OPN;

9. Kakršenkoli drugi dokument, ki ga je mogoče izdala Občina Rogašovci, pa ga niti nisem omenil, bo pa v nadaljnjih postopkih.

Povzetek odločbe organa prve stopnje

Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo delno zavrnil in prosilcu posredoval dokumente v zvezi s 3., 4., 6., 7., 8. in 9. točko[1], tako da je v njih prekril varovane osebne podatke (lastnoročne podpise in podatke, ki se nanašajo na zahtevo prosilca). Glede 1., 2. in 5. točke zahteve pa je ugotovil, da z dokumenti, ki bi ustrezali tem točkam zahteve, ne obstajajo.

Povzetek pritožbenih navedb

Prosilec je se je pritožil zoper odločitev organa, s katero je ta zavrnil dostop do dokumentov iz 1. ,2. in 5. točke zahteve in v zvezi s tem podal navedbe, ki naj bi dokazovale, da organ z dokumenti razpolaga. Ne nasprotuje prekritju varovanih osebnih podatkov v posredovanih dokumentih. Dalje je podal obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam postopek legalizacije nezakonite gradnje, ki jih zaradi neupoštevnosti v postopku po ZDIJZ, IP ne povezama. IP prosi za presojo, da se skladno s svojimi pristojnosti opredli do zakonitosti ravnanja organ tako v postopku po ZDIJZ kot tudi do drugih postopkov, mnenje, stališč, ki jih je občina izdala v zvezi z gradnjo na predmetnih parcelah.

Organ je z dopisom, št. 090-4/2023-40 z dne 22. 2. 2024, po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, to odstopil v reševanje IP, skupaj z vso dokumentacijo zadeve. Ob tem je podal odgovor na pritožbene navedbe glede neobstoja dokumentov iz 1., 2. in 5. točke zahteve. Zanikal je pritožbeni očitek, da je izpodbijano odločbo izdal po preteku roka za odločitev iz 23. člena ZDIJZ. Glede ostalih pritožbenih navedb pa je pojasnil, da se do njih ne bo opredeljeval, ker niso vezane na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v reševanje.

IP je v okviru ugotovitvenega postopka dne 29. 2. 2024 prejel od organa še dodatna pojasnila, glede prosilčevih navedb v zahtevi, da je stranski udeleženec v postopku legalizacije predmetne gradnje in je kot tak že po zakonu upravičen do vpogleda v zahtevano dokumentacijo. Pri tem je nastal Uradni zaznamek od telefonskem pogovoru, št. 090-64/2024/2 z dne 29. 2. 2024.  

K I. točki izreka:

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev prvostopenjskega organa v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker je prosilec v zahtevi večkrat navajal, da je do dokumentov upravičen na podlagi svojega stratusa stranskega udeleženca v postopku legalizacije predmetne gradnje, ob tem pa se ni nikjer skliceval na določbe ZDIJZ (česar se mu sicer niti ni treba – tretji odstavek 17. člena ZDIJZ), je IP najprej, v okviru presoje razlogov za ničnost odločbe (279. člen ZUP), ugotavljal, zakaj je organ prosilčevo zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ. Organ je pojasnil (Uradni zaznamek od telefonskem pogovoru, št. 090-64/2024/2 z dne 29. 2. 2024), da prosilec pri organu ni stranski udeleženec v nobenem postopku, ki bi bil povezan s postopkom legalizacije predmetne gradnje. Organ namreč teh postopkov ne vodi, stranska udeležba, na katero se sklicuje prosilec, pa se nanaša na postopek pri Upravni enoti Murska Sobota, kar izhaja tudi iz prosilčevih navedb v začetku zahteve, ko navaja, »Kot stranski udeleženec v postopku legalizacije sem dne 3. 10. 2023 Upravni enoti v Murski Soboti predložil dokaze….«. Na podlagi teh ugotovitev je IP zaključil, da je organ prosilčevo zahtevo pravilno obravnaval po ZDIJZ.

IP, v zvezi z navedbami v zahtevi in pritožbi, poudarja, da se v konkretnem primeru presoja dostop do dokumentov organa na podlagi ZDIJZ, v katerem status in položaj prosilca v razmerju do zahtevanih informacij nista relevantna, saj se postopek vodi po načelu »erga omnes«, to pomeni, da gre za vprašanje, ali gre za informacije javnega značaja, ki so dostopne vsem, ne le določenemu prosilcu. Navedeno pomeni, da status in položaj prosilca v kateremkoli drugem postopku (torej dejstvo, da je stranski udeleženec v postopku legalizacije) ne vpliva na presojo, ali so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja.

Poleg tega IP poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja in postopanja organov ter njihovih odločitev izven konkretnega postopka po ZDIJZ. Zato navedbe prosilca, v katerih izraža svoj odnos do delovanja organa in postopanja v predmetnem postopku legalizacije in z njim povezanimi postopanji organa, za ta postopek po ZDIJZ niso upoštevna. Posledično se IP tudi ne more opredeliti do postopanj, mnenj, stališč, izjav organa v drugih postopkih, za kar ga prosi prosilec v pritožbi, saj to presega zgoraj naveden obseg njegovih prisojnosti v pritožbenem postopku po ZDIJZ.  

V zvezi s pritožbenimi ugovori nepravočasnosti odločitve o prosilčevi zahtevi, IP ugotavlja, da so neutemeljeni. Iz podatkov spisa izhaja, da je organ prosilčevo zahtevo, ki je sicer datirana z dnem 9. 11. 2023, prejel 20. 11. 2023 (prejemni žig na zahtevi in številka priporočene pošiljke). Iz navajanj organa v dopisu, št. 090-4/2023-39 z dne 20. 2. 2024, izhaja, da je organ zahtevo štel za popolno, zato je rok 20 delovnih dni za odločitev o zahtevi (23. člen ZDIJZ) začel teči naslednjega dne 21. 11. 2023, in bi potekel 18. 12. 2023. Vendar je organ s sklepom, št. 090-2/2023-32 z dne 27. 11. 2023 ta rok podaljšal (prvi odstavek 24. člena ZDIJZ) za 30 delovnih dni, kar pomeni, da bi rok potekel s potekom 2. 2. 2024. Ker pa je organ izpodbojno odločbo izdal 30. 1. 2024, tega roka ni prekoračil. Ob tem IP še pojasnjuje, da tudi sicer kršitev roka iz 23. člena ZDIJZ ne rezultira avtomatično v nezakonitosti izpodbijane odločbe. 

Iz pritožbe izhaja, da se je prosilec pritožil zoper odločitev organa, s katero je ta zavrnil dostop do dokumentov iz 1. ,2. in 5. točke zahteve, medtem ko delnega dostopa do posredovanih dokumentov na podlagi izjeme osebnih podatkov ni izpodbijal, zato ta ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

V obravnavani zadevi je tako sporno, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval s 1., 2. in 5. točko zahteve. Torej, ali je odločitev organa o zavrnitvi prosilčeve zahteve na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v tem delu pravilna in zakonita.

Informacija javnega značaja je pravni pojem, njena definicija pa je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Ta določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Organ je v izpodbijani odločbi v zvezi z neobstojem dokumentov pod 1., 2. in 5. točko zahteve navajal zgolj, da ti ne obstajajo. V dopisu št. 090-4/2023-40 z dne 22. 2. 2024 je podrobneje pojasnil razloge za to. Ob tem IP pojasnjuje, da tega dopisa ni vročal prosilcu v izjasnitev, ker so navedbe organa v njem glede neobstoja dokumentov podprte z zakonskimi določbami in dejstvi, ki jih prosilec tudi z nasprotnimi navedbami ne bi mogel izpodbiti. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je neobstoj teh dokumentov vezan na zakonske pristojnosti nosilcev urejanja prostora, ki  sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov, na dejstvo ali je bila določena vloga pri organu sploh vložena in pristojnosti organa v zvezi z vodovodom vaške skupnosti. Zato morebitne nasprotne navedbe prosilca ne bi mogle v ničemer vplivati na drugačno presojo IP.

Glede dokumentov pod 1. točko zahteve je organ navajal, da Sklad kmetijskih zemljišč ni mnenjedajalec v postopkih priprave oz. spremembe OPN, pristojno je Ministrstvo za kmetijstvo, zato tak dokument, kot ga je zahteval prosilec, ne obstaja. IP ugotavlja, da te navedbe temeljijo na določbah Zakona o urejanju prostora[2] (ZUreP-3), ki v 41. členu določa nosilce urejanja prostora in njihove pristojnosti. Ti sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in postopkih državnega prostorskega načrtovanja (prvi odstavek). Državni nosilci urejanja prostora so, ne glede na druge zakone, le ministrstva, ki skrbijo za enotno zastopanje vseh resornih javnih interesov. Seznam državnih nosilcev urejanja prostora se objavi v prostorskem informacijskem sistemu (drugi odstavek). V tretjem odstavku so določene njihove pristojnosti, med drugimi tudi, da izdajajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve. Upoštevaje citirane določbe ZUreP-3 je IP sledil zakonsko podprtim navedbam organa, da s soglasjem oziroma mnenjem Sklada kmetijskih zemljišč ne razpolaga, ker ta ni mnenjedajalec, temveč je to Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kar izhaja tudi iz Seznama državnih nosilcev urejanja prostora, dostopnega na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Prostor-pomembni-dokumenti/nabor_drzavnih_nosilcev_urejanja_prostora.pdf. Nasprotne pritožbene navedbe so torej neutemeljene. Ob tem pa IP ponovno poudarja, da se v postopku po ZDIJZ ne sme spuščati v presojo, ali bi določen dokument pri organu moral obstajati in zakaj ne, presoja se namreč le »golo« dejstvo njegovega obstoja oziroma neobstoja.

Glede neobstoja dokumentov pod 2. točko zahteve, je organ pojasnil, da »soglasje« oziroma mnenje občine za postavitev nezahtevnega objekta » brunarice« na predmetnih parcelah, ne obstaja, saj vloga ni bila podana. IP ni dvomil v te navedbe organa, saj je ta druge dokumente povezane s predmetno gradnjo (npr. mnenje, št. 351-45/2023-8, mnenje, št.361-45/2023-6,…) prosilcu posredoval, ta pa je v pritožbi celo sam navajal, da takšen dokument verjetno ne obstaja. Da bi moral oziroma zakaj ne obstaja, pa, kot že pojasnjeno zgoraj, presega presojo v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako s tem povezane pritožbene navedbe o sumu korupcijskih tveganj zaradi neobstoja tega dokumenta.

V zvezi z neobstojem dokumenta iz 5. točke zahteve (dokument, s katerim je organ soglašal, da se predmetna nezakonita gradnja začasno priključi na vaški vodovod vaške skupnosti »Grabe« in pod kakšnimi pogoji) je organ pojasnil, da ta ne obstaja, ker je vodovod vaške skupnosti »Grabe« v zasebni lasti, občina izvaja oz. naroča le analize vode pri NIJZ v skladu z zakonom (več kot 50 priključenih oseb na zasebnem vodovodu), do zaključka gradnje javnega vodovoda (leta 2024). Izhajajoč iz pritožbenih navedb in spisovne dokumentacije, IP ugotavlja, da je bilo prosilcu posredovano soglasje organa št. 351-45/2023-6 z dne 23. 6. 2023 (v sicer v zvezi z 9. točko zahteve), za začasno oskrbo predmetnega objekta s pitno vodo iz javne polnilnice. IP ne dvomi, da drugi dokumenti v zvezi s tem ne obstajajo, saj je vodovod v zasebni lasti, navajanja prosilca v pritožbi, zakaj je bilo sploh izdano posredovano soglasje št. 351-45/2023-6 z dne 23. 6. 2023 (»posredovanje« župana, …), pa te ugotovitve le potrjujejo. Ali je oziroma na kakšen način je objekt priključen na vodovod, pa presega presojo v predmetnem pritožbenem postopku, zato se IP do teh navedb ne more in ne sme opredeliti.

Enako velja za vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino posredovanih dokumentov, na zatrjevane napake organa in drugih akterjev v postopku legalizacije predmete gradnje. Te navedbe presegajo presojo dostopa do informacij javnega značaja, kjer se ugotavlja le dejstvo obstoja določenega dokumenta in če ta obstaja, ali in v kakšen obsegu je prosto dostopen. Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da organ ni podal odgovorov na prosilčeve poizvedbe (točka c. na drugi strani pritožbe), saj te niso bile predmet predmetne zahteve in se zato ne morejo presojati v tem pritožbenem postopku.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da dokumenti, ki jih je prosilec zahteval pod 1., 2. in 5. točko zahteve, ne obstajajo. Ker torej ni izpolnjen eden od pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita. IP je, na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da so pritožbene navedbe neutemeljene, zato je pritožbo v celoti zavrnil (prvi odstavek 248. člena ZUP).

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3]  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] V odločbi je v zvezi z vsako točko zahteve dokumente določno opredelil z imenom, številko in datumom.

[2] Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO