prosilec - Občina Rogaška Slatina

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju dokumentacije v zvezi z občinskim prostorskim načrtom. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, saj je ta v pritožbenem postopku izkazal, da pogoji za obstoj informacije javnega značaja, ki jih določa 4. člen ZDIJZ, niso izpolnjeni.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-511/2025/10                                           

Datum: 10. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilka) z dne 20. 10. 2025, zoper odločbo Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju organ), št. 090-0006/2025 z dne 30. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilke z dne 20. 1.0 2025 zoper odločbo Občine Rogaška Slatina, št. 090-0006/2025 z dne 30. 9. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je na organ naslovila več vlog, na katere ji je bilo odgovorjeno z dopisi in posredovanjem določenih dokumentov. Ker je na enega od dopisov vložila pritožbo po ZDIJZ zaradi nepopolno posredovanih podatkov o spremembah namenske rabe zemljišč v OPN in SD OPN1, ji je organ pojasnil, da njena vloga z dne 24. 6. 2025 ni bila opredeljena kot zahteva po ZDIJZ, zato o njej ni odločala pooblačena oseba z upravno odločbo. Iz navedenega razloga jo je pozval, da se opredeli, ali vlogo z dne 24. 6. 2025 z dopolnitvami vlaga na podlagi določb ZDIJZ.

(2) Dne 10. 9. 2025 je prosilka po elektronski poti sporočila, da je bil njena vloga z dne 24. 6. 2025 (kopije pridobljenih 22 soglasij k Odloku o SD OPN-1, kopija elaborata ekonomike ter seznam vseh nepremičnin z navedbo kvadrature, ki jim je bila s sprejemom osnovnega OPN-ja v letu 2019 spremenjena namembnost bodisi iz kmetijskega v stavbno oziroma obratno), skupaj z dopolnitvami z dne 3. 7. 2025 (seznam parcel s spremenjeno namensko rabo s sprejetjem SD OPN-1) in dne 29. 8. 2025 (celoten seznam parcel, kjer je bila spremenjena namenska raba v OPN (2019) in v SD OPN-1 (2025) oz. vpogled v uradne priloge (grafični del in tabele namenske rabe), iz katerih so spremembe razvidne)), vložena na podlagi določb ZDIJZ. Izpostavila je, da gre za dostop do seznama parcel oz. podatkov iz uradnih prilog prostorskih aktov (OPN 2019 in SD OPN1 2025), kjer je bila spremenjena namenska raba zemljišč. Dodaja, da so ti podatki javni, ker so sestavni del sprejetih prostorskih aktov. Obenem je organ pozvala k opredelitvi do njenih navedb glede nezakonitosti postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov.

(3) Organ je dne 30. 9. 2025 izdal odločbo št. 090-0006/2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je:

- ugodil zahtevi prosilke z dne 10. 9. 2025 v delu, ki se nanaša na posredovanje elaborata ekonomike splošnega akta SD OPN-1, na posredovanje 22 soglasij pristojnih upravnih organov k splošnemu aktu SD OPN-1, na posredovanje seznama vseh nepremičnin, ki jim je bila namenska raba spremenjena s splošnim aktom, SD OPN-1 ter

- zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil zahtevo prosilke z dne 10. 9. 2025 v delu, ki se nanaša na posredovanje seznama vseh nepremičnin z navedbo kvadrature, ki jim je bila s sprejemom osnovnega akta, Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogaška Slatina v koledarskem letu 2019 spremenjena namembnost, bodisi iz kmetijskega v stavbno oz. obratno.

(4) Zoper navedeno odločitev je prosilka dne 20. 10. 2025 vložila pritožbo. V njej navaja, da seznam parcel s spremenjeno namensko rabo nesporno sodi med informacije javnega značaja, saj navedene informacije izhajajo iz občinskega prostorskega načrta in njegovih sprememb, ki je javni akt. Ob tem se sklicuje na 58., 267. in 268. člen ZUreP-3 in dodaja, da se organ ni opredelil do njene ponudbe, da ji namesto posredovanja seznama omogoči vpogled v uradne priloge prostorskega akta.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 14. 1. 2026. Slednjega je IP v seznanitev in morebitno izjasnitev posredoval prosilki. Dne 6. 2. 2026 je IP v tej zvezi prejel prosilkin odgovor na navedbe organa. Tega je IP posredoval v seznanitev in morebitno izjasnitev organu, ki je na navedeno odgovoril z dopisom z dne 9. 3. 2026.

(7) Tekom pritožbenega postopka je prosilka dne 7. 1. 2026 IP v vednost posredovala dopis Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 35016-10/2025-2560-3 z dne 25. 11. 2025, ki ga je prejela v okviru njene zahteve za nadzor nad zakonitostjo sprememb in dopolnitev OPN Občine Rogaške Slatine. Navaja, da iz slednjega izhaja, da je bil postopek sprejemanja SD OPN-1 vsebinsko in procesno kompleksen, da so bile v postopku uporabljene dodatne priloge, strokovne podlage in tehnične posodobitve grafičnih prikazov ter da je občina razpolagala z gradivom, ki presega zgolj besedilo odloka.

Pritožba ni utemeljena.

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbenih navedb prosilke izhaja, da izpodbija odločbo tudi v ugodilnem delu, saj da organ sam priznava, da posredovani dokument ni popoln in ne odraža vseh sprememb, kot izhajajo iz samega akta.  V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da po prvem odstavku 27. člena ZDIJZ zoper ugodilni del odločbe prosilci nimajo pravice do pritožbe. Iz navedenega razloga IP posledično ugodilnega dela odločitve organa ni pristojen presojati, saj pravilnost in popolnost že posredovanih informacij s strani organa ni predmet presoje. IP zgolj presoja obstoj zahtevanega dokumenta, ne pa tudi pravilnosti njegove vsebine. Predmet presoje tega pritožbenega postopka je zato vprašanje obstoja zahtevanih informacij, ki se nanašajo na OPN 2019.

(9) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti z določeno vsebino, ki jo je prosilka opredelila v zahtevi z dne 10. 9. 2025. Posledično pomeni, da se prosilka v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala in organ o dostopu do teh dokumentov ni odločal z izpodbijano odločbo.

(10) IP je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilke z dne 10. 9. 2025 v delu zavrnil zaradi neobstoja dokumentacije. Prav tako prosilka meni, da se organ ni opredelil do njene ponudbe, da ji namesto posredovanja seznama omogoči vpogled v uradne priloge prostorskega akta.

(12) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(13) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(14) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP pozval organ, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 10. 9. 2025 (tj. dokumente, ki jih je slednja opredelila v vlogi z dne 24. 6. 2025, vlogi z dne 3. 7. 2025 ter vlogi z dne 29. 8. 2025) ter posamezna pojasnila, ki se tičejo predmetne zadeve (tj. v katerem delu izpodbijane odločbe je odločal o dostopu do dokumentov, navedenih v vlogi prosilke z dne 29. 8. 2025 in opredelitev do pritožbene navedbe, da ji namesto posredovanja seznama omogoči vpogled v uradne priloge prostorskega akta).

(15) Organ je v odgovoru št. 090 - 0006/2025 z dne 14. 1. 2026 ponovno poudaril, da so bili vsi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 10. 9. 2025 (predhodne vloge z dne 24. 6. 2025, z dne 3. 7. 2025 in z dne 29. 8. 2025), slednji že posredovani in so decidirano navedeni v izpodbijani odločbi oz. so vsebovani v spisni dokumentaciji, ki je bila odstopljena na naslov IP, skupaj s pritožbo prosilke. Izpostavil je, da organ v obravnavanih zadevah priprave prostorskih aktov ni ustvaril (drugih) nobenih dokumentov, ki ustrezajo zahtevi prosilke v delu, ki ji je bil z izpodbijano odločbo zavrnjen oz. tak dokument ni bil priloga priprave splošnega akta, torej z njim ne razpolaga. Nadalje je pojasnil, da je o vseh zahtevah prosilke z dne 10. 9. 2025 (predhodne vloge z dne 24. 6. 2025, z dne 3. 7. 2025 in z dne 29. 8. 2025) odločil z izpodbijano odločbo. Glede pritožbenega zahtevka, ki je napisan s podrednim veznikom »da mi posredujete celoten seznam parcel, kjer je bila spremenjena namenska raba OPN 2019 in SD OPN1 2025 oziroma omogočite vpogled v uradne priloge iz katerih so razvidne spremembe (grafični del in tabele namenske rabe), je pojasnil, da ni odločal, saj prosilka (kot popravek ali dopolnitev prej povedanega) zahteva identično zadevo, za katero je že pojasnil, da ni bila ustvarjena oz. organ z njo ne razpolaga. Če organ ne razpolaga s seznamom vseh nepremičnin z navedbo kvadrature, ki jim je bila s sprejemom osnovnega akta, OPN 2019 spremenjena namenskost bodisi iz kmetijskega v stavbno oz. obratno, posledično ne razpolaga niti s tabelami sprememb namenske rabe in/ali ustreznimi primerjalnimi grafikami. Dodatno je pojasnil, da je namen vsakega temeljnega občinskega prostorskega akta OPN določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev za umestitev načrtovanih posegov v prostor. Trditev prosilke, da se je namenska raba spreminjala iz stavbnega v kmetijsko oz. obratno, ne drži, ampak se je namenska raba vseh parcel v Občini Rogaška Slatina v 2019 določala na novo, na podlagi takrat veljavne zakonodaje in mnenj nosilcev prostora, ki so bila pridobljena skladno z veljavno zakonodajo. Meni, da je celoten OPN Občine Rogaška Slatina, sprejet v letu 2019, seznam parcel, ki se jim je spreminjala namenska raba glede na prej veljavni prostorski akt, to je Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah (Ur. l. RS, št. 69/93, z dne 23. 12. 1993). Grafični del v letu 2019 sprejetega OPN je v digitalni obliki javno dostopen na spletnem GIS sistemu iObčina, prav tako pa se digitalna in analogna oblika prostorskega akta hrani na sedežu organa, in je javno dostopna za vpogled zainteresirane javnosti. Gradivo prostorskega akta je javno objavljeno na državnem portalu, to je Prostorskem informacijskem sistemu, na povezavi: https://pis.eprostor.gov.si/pis-evt-web/pages/javni-del/prostorskiakti/prostorski_akt_podrobnosti.xhtml?postopekId=255181. Pojasnil je, da je v letu 2019 sprejel temeljni občinski prostorski akt, kot ga je opredeljeval Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US, 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3; v nadaljevanju ZPNačrt), t.j. Občinski prostorski načrt Občine Rogaška Slatina (Ur. l. RS, št. 50/19; v nadaljevanju OPN). OPN je bil sprejet na podlagi določil takrat veljavnega ZPNačrta, kot nov prostorski akt, ki je bil usklajen s takrat veljavno zakonodajo ter usmeritvami nosilcev urejanja prostora, njegov okoljski vpliv presojan skozi celovito presojo vplivov na okolje, gradivo je bilo ustrezno javno razgrnjeno, gre za veljavni in zakonit izvedbeni prostorski akt Občine Rogaška Slatina. Po sprejemu odloka OPN je Ministrstvo za infrastrukturo v postopku izvedbe nadzora nad zakonitostjo OPN Občine Rogaška Slatina ugotovilo, da sta bila dva rudarska pridobivalna prostora Zagaj – Trik in Zgornji Gabernik v OPN vnesena v nasprotju z 38. členom Zakona o rudarstvu, zato je zahtevalo, da se tako nezakonito stanje v roku šestih mesecev od prejema dopisa ministrstva odpravi. Organ je pristopil k sanaciji nezakonitega stanja s kratkim postopkom sprememb in dopolnitev OPN Občine Rogaška Slatina, skladno z drugo alinejo takrat veljavnega 124. člena ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17). Za zagotovitev zakonitosti stanja je pripravil in sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o OPN Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 50/25, 54/25), pri čemer je za navedeni akt prosilki posredovali popoln seznam parcel s prikazom spremembe namenske rabe za vse nepremičnine, ki so spremenile namensko rabo od 2019 do 2025 (vključno s lokacijskimi preveritvami, kot razvidno iz spisne dokumentacije zap. št. 5).

(16) Z navedenim odgovorom organa je IP seznanil prosilko, ki je v dopisu z dne 6. 2. 2026 navedla, da se ne strinja z navedbo organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo oziroma da z njimi ne razpolaga. Izpostavi navedbo organa v odgovoru, da se leta 2019 namenska raba zemljišč ni »spreminjala«, temveč se je »določala na novo«. Takšna razlaga po njenem mnenju ne spremeni dejstva, da je bilo ob sprejemu OPN 2019 nujno izhajati iz prej veljavnega prostorskega akta, to je Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah (Ur. l. RS, št. 69/93) ter iz uradnih evidenc prostora. Meni, da bi primerjava stanja pred sprejemom OPN 2019 in po njem morala obstajati vsaj v obliki strokovnih podlag, evidenc ali delovnih gradiv, saj:

- je ZPNačrt določal pripravo strokovnih podlag za prostorske akte,

- je postopek priprave OPN zahteval usklajevanje z nosilci urejanja prostora,

- je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje,

- je morala občina preverjati skladnost nove namenske rabe z dejanskim stanjem prostora.

Nadalje navaja, da je ZPNačrt določal, da se prostorski akti pripravljajo na podlagi prikaza stanja prostora in strokovnih podlag (npr. določbe o pripravi OPN in strokovnih podlag). Prav tako ZUreP-2 določa, da se prostorsko načrtovanje opira na podatke o stanju prostora in evidencah prostora (npr. prikaz stanja prostora kot obvezna strokovna podlaga za pripravo prostorskih aktov). Ob tem povzema tudi 4. člen ZDIJZ in dodaja, da pri tem ni bistveno, ali obstaja dokument z nazivom »seznam sprememb«, temveč ali obstajajo podatki, iz katerih je mogoče ugotoviti stanje pred sprejemom OPN. Mnenja je, da so podatki o namenski rabi zemljišč pred letom 2019 morali obstajati najmanj:

– v prej veljavnih prostorskih aktih (PUP),

– v grafičnih prikazih namenske rabe prostora,

– v prikazu stanja prostora,

– v strokovnih podlagah za pripravo OPN,

– v gradivih za javno razgrnitev,

– v dokumentaciji postopka priprave prostorskega akta.

Izpostavi tudi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki določa obveznost javnopravnih oseb, da trajno hranijo dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za pravno varnost, delovanje organa in javni interes. Dokumentacija priprave temeljnega občinskega prostorskega akta nedvomno sodi med takšno gradivo. Nadalje navaja, da javno dostopni podatki v spletnem GIS sistemu iObčina prikazujejo trenutno namensko rabo prostora, ne omogočajo pa vpogleda v stanje pred sprejemom OPN 2019. Slednje je razlog, da je zahtevala dokumente oziroma evidence, ki omogočajo pregled sprememb. Mnenja je, da organ razlago o neobstoju dokumentov uporablja preozko in formalistično, saj bi moral preveriti vse evidence, strokovne podlage in gradiva postopka priprave OPN 2019, ki vsebujejo podatke o namenski rabi prostora pred sprejemom tega akta. IP predlaga, v pritožbenem postopku preveri:

– ali obstajajo strokovne podlage za pripravo OPN 2019,

– ali obstajajo grafični prikazi ali evidence prejšnje namenske rabe prostora,

– ali obstajajo delovni ali primerjalni prikazi stanja pred in po sprejemu OPN,

– ali se podatki o prejšnji namenski rabi nahajajo v dokumentaciji postopka priprave prostorskega akta.

(17) Z odgovorom prosilke je IP seznanil organ, ki je v dopisu z dne 9. 3. 2026 navedel, da navedba (dodatne) dokumentacije, ki jo prosilka navaja v odgovoru z dne 6. 2. 2026, predstavlja razširitev njene zahteve z dne 10. 9. 2025. Ponovno je izpostavil, da je o zahtevi prosilke z dne 10. 9. 2025 v celoti odločil z izpodbijano odločbo. Nadalje je organ v odgovoru navedel uradne priloge sprejetih prostorskih aktov OPN in SD OPN1 ter pojasnil, da so slednje objavljene na državnem portalu Prostorski informacijski sistem, na povezavi: https://pis.eprostor.gov.si/pis-evt-web/pages/javni-del/prostorskiakti/prostorski_akt_podrobnosti.xhtml?postopekId=255181, pri čemer pa ni pojasnil, ali navedeni dokumenti vsebujejo zahtevane informacije o spremembi namembnosti, ki jih zahteva prosilka. Dne 10. 3. 2026 je IP zato pri organu opravil dodatno telefonsko poizvedbo v zvezi z obstojem zahtevanih informacij z dne 10. 9. 2025, in sicer je pri organu preveril, ali so spremembe namembnosti zemljišč, vsebovane v uradnih prilogah OPN 2019 in v SD OPN1 2025. Organ je pojasnil, da zahtevane informacije niso vsebovane v le-teh. O navedeni poizvedbi je IP napravil uradni zaznamek, št. 090-511/2025/9 z dne 9. 3. 2026.

(18) Nadalje je organ pojasnil, da sta oba navajana, sprejeta prostorska akta (OPN 2019 in SD OPN1 2025) javno objavljena v GIS sistemu Občine Rogaška Slatina na povezavi: https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=rogaskaslatina. Zainteresirani posameznik lahko v vsakem trenutku preveri namensko rabo zemljišča pred sprejetjem OPN 2019 ter namensko rabo po sprejetju OPN v letu 2019. Grafični sloj namenske rabe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah (Ur. l. RS, št. 69/93, z dne 23. 12. 1993), ki je bil v veljavi pred sprejetjem OPN v letu 2019 je prikazan na sloju: PROSTOR: Prostorski akti, medtem ko je namenska raba OPN objavljena na sloju PROSTOR: Občinski prostorski načrt (OPN). Ob hkratnem vklopu obeh slojev je za vsako posamično nepremičnino razviden presek namenske rabe po obeh sprejetih prostorskih aktih -  iz leta 2019 in 2025 v primerjavi s prej veljavnim splošnim aktom. Iz navedenega izhaja, da organ nima namena prosilki oz. javnosti prikriti zahtevanih informacij, temveč si prosilka lahko z analizo in pregledom obstoječih javno dostopnih zbirk sama pridobi podatke, ki ustrezajo njeni zahtevi.

(19) Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije IP zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki o zemljiščih, ki jim je bila spremenjena namenska raba z OPN 2019. Ta je namreč smiselno in celovito pojasnil njegovo ugotovitev, da s slednjimi ne razpolaga. V pritožbenem postopku namreč ni bilo mogoče ugotoviti, da bi organ razpolagal z informacijami, vendar jih prosilki ne bi želel posredovati niti se do slednjih v postopku ne bi želel opredeliti. IP je zato v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe in pojasnilom, danim tekom pritožbenega postopka, glede neobstoja zahtevanih informacij in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP ponovno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje organiziranosti poslovanja organa. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(20) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke