prosilec - Občina Rogaška Slatina

POVZETEK:

IP je v konkretnem primeru ugotovil, da organ ni imel pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni razpolagal z zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privoli, ravno nasprotno. Prosilka je v pritožbi izrecno navedla, da takšni obravnavi njene vloge nasprotuje. IP je tako odločbo organa izrekel za nično.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-288/2025/2

Datum: 3. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij jav-nega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) in 249. člena ter četrtega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 5. 6. 2025, zoper odločbo Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina (v nad. organ), št. 090-0003/2025 z dne 22. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Odločba Občine Rogaška Slatina, št. 090-0003/2025 z dne 22. 5. 2025, je nična.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 29. 4. 2025 organ, vezano na odgovor v gradivu za 24. redno sejo, pod točko pobude in vprašanja pri razpravi Predlog ZR za leto 2025, zaprosila za poslušanje in zapis magnetograma 17. redne seje Občinskega Sveta v točki, ki se nanaša na sprejetje sklepa glede prodaje v k.o. Rjavica.

Istega dne je organ prosilko, po elektronski pošti, obvestil, da njeni vlogi ne more slediti, saj se, skladno z navodili IP in predhodno vročenimi in objavljenimi informacijami po 13. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, magnetogram posamezne seje hrani 30 dni.

Prosilka je nato organ opozorila, da se po 55. in 56. členu Poslovnika magnetogram hrani trajno. Spremembe, ki jih zahteva IP, v Poslovniku niso zapisane. Morebitne spremembe predlaganih sklepov na sejah Občinskega Sveta si prosilka dosledno zapisuje, zato je prepričana, da na seji niso sprejeli popravka sklepa. V zapisniku je sicer zapisana druga parcelna številka, kot v predlaganem sklepu in o takšnem sklepu svetniki niso glasovali. Prosilka bi zadevo želela preveriti in se bo v nasprotnem primeru opravičila za njeno razpravo.

Dne 5. 5. 2025 je prosilka organ zaprosila, da v zvezi z zahtevo za poslušanje in zapis 17. redne seje Občinskega Sveta v točki, ki se nanaša na prodajo v k.o. Rjavica, izda upravni akt.

Z odločbo, št.  090-0003/2025 z dne 22. 5. 2025, je organ zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga.

Zoper predmetno odločbo je prosilka dne 5. 6. 2025 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je obravnava njene vloge z dne 29. 4. 2025 po določbah ZDIJZ napačna in posledično takšni obravnavi njene zahteve nasprotuje. Po njenem mnenju bi moral IP odločbo odpraviti in organu prve stopnje neformalno pojasniti, da bi moral o njeni zahtevi odločiti po ZUP oz. po Uredbi o upravnem poslovanju. Prosilka je mnenja, da ima kot občinska svetnica pravico v razumnem roku po sprejetju zapisnika zahtevati vpogled v magnetogram in, v primeru odstopanj, tudi poslušati zvočni zapis.

IP je dne 27. 6. 2025 prejel dopis organa, št. 090-0003/2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Izpodbijana odločba je nična.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu, z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Povedano drugače postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo, na podlagi 249. člena ZUP, treba izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je vlogo prosilke z dne 29. 4. 2025, v zvezi s katero je organ odločil z izpodbijano odločbo, sploh šteti za zahtevo, ki je bila vložena na podlagi določb ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico njegovo ničnost. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu, nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

IP je ugotovil, da iz vloge prosilke z dne 29. 4. 2025 ne izhaja, da bi bila ta vložena na podlagi določb ZDIJZ. Iz posredovane korespondence namreč izhaja, da je prosilka za zahtevane dokumente zaprosila kot občinska svetnica, kar ponovno poudarja v pritožbi, v kateri izrecno nasprotuje obravnavi njene vloge po določbah ZDIJZ. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilke z dne 29. 4. 2025 obravnava po ZDIJZ.

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da organ v konkretni zadevi ni imel pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni razpolagal z zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privoli, ravno nasprotno. Prosilka je v pritožbi izrecno navedla, da takšni obravnavi njene vloge z dne 29. 4. 2025 nasprotuje. Slednje pomeni, da je organ odločil po napačnem pravnem temelju. Ob tem pa IP, v zvezi s predlogom prosilke, naj organu naloži, da o njeni zahtevi odloči po ZUP oziroma Uredbi o upravnem poslovanju, pojasnjuje, da izven pritožbenega postopka glede dostopa do informacij javnega značaja, IP ni pristojen za podajanje navodil oziroma usmeritev organu, kako naj postopa z zahtevo prosilke (ker ne gre za zahtevo po ZDIJZ).

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ, zato jo je, na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izrekel za nično.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke