prosilec - Občina Ribnica

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumenta, ker z njim ne razpolaga. IP po preučitvi zadeve ugotavlja, da organ z dokumentom resnično ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato se pritožba zavrne.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-196/2024/8

Datum: 11. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 2. 2024, zoper odločbo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0003/2024-2, z dne 1. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2024 zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 090-0003/2024-2, z dne 1. 2. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 4. 1. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri zahteva posredovanje odgovora Občine Ribnica varuhu človekovih pravic RS iz meseca septembra ter dopis župana Varuhu človekovih pravic z dne 4. 10. 2023.

Organ je o zahtevi prosilca dne 1. 2. 2024 odločil z odločbo št. 090-0003/2024-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu posredoval dokument št. 070-0002/2023 z dne 6. 9. 2023, s prilogami in prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Zavrnil pa je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta dopis župana Varuhu človekovih pravic RS z dne 4. 10. 2023, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 9. 2. 2024, v kateri navaja, da si je dne 3. 1. 2024 pri organu ogledal korespondenco med Varuhom človekovih pravic RS in Občino Ribnica, pri čemer je ugotovil, da je Varuh dne 12. 10. 2023 odgovoril na dopis župana z dne 4. 10. 2023. Iz odgovora Varuha je razvidno, da je bil dopis župana neprimeren. Prosilec je pri zaposlenemu pri organi izrazil željo, da vpogleda v dokument, pri čemer so mu najprej zagotavljali, da dokumenta ni in da ga ima samo župan, nato pa da mu ga bodo priskrbeli. Meni, da ker je župan poslal dopis iz službenega elektronskega naslova, da gre za informacijo javnega značaja. Kot član lokalne skupnosti ima z županom slabe izkušnje.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 29. 5. 2024, odstopil v odločanje IP. Pri obravnavi pritožbe je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Organ je navedeno poslal dne 5. 6. 2024, 6. 6. 2024 in 7. 6. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v zavrnilnem delu.

2.     Erga omnes dostopa do informacij javnega značaja

IP najprej pojasnjuje, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, torej organi (1. člen ZDIJZ). Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status. Glede na navedeno so v konkretnem postopku nerelevantne pritožbene navedbe glede osebnih okoliščin prosilca.

3.     Informacija javnega značaja

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali zahtevana informacija predstavlja informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in se pri organu nahaja. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim dokumentom, ni razpolagal. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ navedel, da se dokument dopis župana Varuhu človekovih pravic RS z dne 4. 10. 2023 ne nahaja v informacijskem sistemu organa ODOS, to pa je dodatno, po pozivu IP, potrdil tudi s posnetki zaslona prikaza iskanja po ključnih besedah v evidenci organa. Dalje je organ posredoval tudi odgovor, da se dokument ne nahaja tudi pri pošiljatelju (županu), ki po preverjanju svoje elektronske pošte dokumenta ni našel. Prav tako je organ posredoval popis zadeve 095-0003/2023, ki se vodi v zvezi s tematiko romskega naselja Lepovče, iz katerega izhaja, da v njem ni zavedenega dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca. Glede na vse zapisano je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Prav tako so navedbe prosilca glede tega, da organ razpolaga z dokumentom zgolj pavšalne in splošne. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ, v času izdaje izpodbijane odločbe, z zahtevanim dokumentom ni razpolagal, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

4.     Sklepno

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka