prosilec - Občina Ribnica

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, v preostalem delu, v katerem je prosilka postavila vprašanja,  pa zahtevi ugodil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilka od organa zahtevala dokument, ki ga je sama posredovala organu, kar pomeni, da ni izkazan pravovarstveni interes po vložitvi pritožbe, zato pritožba v tem delu ni bila utemeljena. Nadalje je IP ugotovil, da prosilka v preostalem delu pritožbe ni oporekala, da ni prejela zahtevanih dokumentov, temveč, da ji organ ni odgovoril na vprašanja, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč pristojen presojati informacije zgolj v obliki dokumenta, ali predstavljajo informacije javnega značaja in posledično odločiti, ali jih je organ dolžan posredovati prosilki, ne more pa odrejati organom, da odgovorijo na zastavljena vprašanja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-37/2024/4

Datum: 23. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilka), z dne 4. 2. 2024, zoper odločbo Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0009/2023, z dne 22. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 14. 11. 2023 pri organu vložila vlogo, v kateri se je sklicevala na ZDIJZ in zaprosila za podatke v okviru postavljenih vprašanj: kdaj je bilo prvo obvestilo krajanom Gornjih Lepovč o izgradnji kanalizacije, koliko sredstev je občina namenila za izboljšanje komunalne opremljenosti Gornjih Lepovč v času izgradnje kanalizacije, koliko nepovratnih sredstev je občina pridobila za izboljšanje komunalne opremljenosti ter katere investicije so bile izvedene iz naslova izboljšanja komunalne opremljenosti in jim ni bil odmerjen komunalni prispevek, oziroma se mu je občina odpovedala. Na vprašanja prosilke je organ odgovoril z dopisom z dne 11. 12. 2023, številka 090-0009/2023-2, v katerem so bili prosilki posredovani odgovori ter napotilo s povezavo na svetovni splet, kjer se informacija nahaja (5. odstavek 6. člena ZDIJZ). Prosilka je po prejemu odgovora dne 12.12.2023 na organ ponovno podala pisno zahtevo za dopolnitev informacije javnega značaja, s posredovanjem obvestila krajanom o izgradnji kanalizacije. Dne 20.12.2023 je bil prosilki ponovno posredovan odgovor na zahtevano dopolnitev informacije javnega značaja, v kateri je bilo prosilki pojasnjeno, da z dokumentom o obvestilu krajanom Gornjih Lepovče, ki ga je izdala Občina Ribnica pred začetkom gradnje, ne razpolaga. Ker je bila prosilka napotena na spletno mesto, kjer so razvidne vse investicije, je bila v dopisu tudi pozvana, da v kolikor želi pridobiti informacije javnega značaja za posamezno investicijo, naj svojo zahtevo dopolni do 29.12.2023. Prosilka je dne 29. 12. 2023 dopolnila svojo zahtevo, v kateri je navedla, da prosi za posredovanje obvestila in informacije, na kakšen način občina poziva druge krajane, zakaj je bila krajanom Gornjih Lepovč dva dni pred zastaranjem posredovana odločba o odmeri komunalnega prispevka in kdo je bil oproščen plačila komunalnega prispevka.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-0009/2023 z dne 22. 1. 2024, s katero je v prvi točki izreka odločil, da se zahtevi prosilke z dne 29. 12. 2023 delno ugodi. Zavrne se v delu, ki se nanaša na posredovanje obvestil krajanom Gornjih Lepovč, saj organ z obvestili zaradi poteka roka hranjenja ne razpolaga, v preostalem delu se zahtevi ugodi. Odločil je še, da stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel predhodni postopek, torej zahtevo in dopolnjene zahteve prosilke, v nadaljevanju je navedel določbe ZDIJZ ter ugotovil, da se v zvezi z zaprošeno dokumentacijo zadeva pri organu vodi pod številko 090-0009/2023. V nadaljevanju je organ navedel, da če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z ZDIJZ dostop vsakdo. Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami  očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja ali če se zahteva nanaša na izjeme, ki jih določa ZDIJZ. Organ tudi ne more posredovati informacije javnega značaja, če z dokumentom ne razpolaga zaradi poteka roka hranjenja gradiva. Zaradi navedenega tudi ni bilo prosilki posredovano obvestilo, s katerim prosilka očitno že razpolaga.

Prosilka je zoper zgoraj navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 4. 2. 2024, v kateri je navedla, da je organ zavrnil dostop do obvestila krajanom Gornjih Lepovč, ki ga je izdal pred začetkom gradnje, zaradi poteka roka hranjenja gradiva. Dodala je, da je zaprošeni dokument, ki predstavlja informacijo javnega značaja, nato uspela sama pridobiti od več sosedov, saj sama z njim ni več razpolagala, zato je tudi zanj zaprosila. V ta namen ga je nato tudi posredovala Občini Ribnica, da se je ta seznanila z vsebino, saj že v prvi vlogi ni pravilno odločila (ni izdala zavrnilne odločbe). V tej zvezi je prosilka očitala organu, da se ni opredelil do hranjenja gradiva, kdaj je potekel ta rok. Nadalje prosilka vztraja, da ni prejela vseh zahtevanih odgovorov oz. so bili zgolj pavšalno navedeni, in sicer:

1. Na zahtevo prosilke za posredovanje obvestila in informacije, na kakšen način pozivajo druge krajane. Ali to storijo na enak način kot za krajane Gornjih Lepovč? Prosilka je navedla, da z dopisom, ki je bil priložen in z javnim naznanilom preko Upravne enote, je Občina Ribnica podala odgovor, da je bila o posredovanju obvestila za gradnjo izdana odločba. Obvestilo krajanom se običajno izvaja z javnim naznanilom v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ter z dopisom krajanom. V primeru zapor cest, se o zapori obvešča tudi preko spletnih strani. Torej iz odgovora Občine Ribnica ne izhaja, kdaj in kakšna odločba je bila izdana ter način seznanitve krajanov Gornjih Lepovč. Če je bila izdana odločba za gradnjo, bi morali biti krajani Gornjih Lepovč seznanjeni na primeren način (bodisi z dokumentom ali javnim naznanilom). Če gre za odločbo o odmeri komunalnega prispevka z dne 10.11.2023, so jo krajani Gornjih Lepovč prejeli kot prvi dokument, s katerim so bili seznanjeni o odmeri komunalnega prispevka. Če gre za kakšno drugo odločbo, prosilki neznano, bi morala Občina Ribnica to tudi navesti.

2.      Na zahtevo prosilke glede vprašanja, od kje pošiljanja odločbe dva dni pred zastaranjem, po mnenju prosilke organ ni podal odgovora, pa čeprav gre za informacijo, s katero organ očitno razpolaga. S tem jo je namerno naredil nedostopno javnosti.

3.      Na zahtevo »kdo vse je bil oproščen plačila komunalnega prispevka«, je prosilka navedla, da je organ podal odgovor le za obdobje od 2019-2023, medtem ko se njena zahteva ni nanašala na določeno obdobje, saj so se lahko oprostitve izvajale pred tem obdobjem. Iz navedenega izhaja, da si je organ sam izbral obdobje, ki mu je ustrezalo za odgovor. Prosilka je še dodatno navedla, da je bil organ predhodno pred odmero odločbe seznanjen z vsemi informacijami (verjetno tudi z obvestilom, s katerim po njenih navedbah ne razpolaga) glede neupravičene seznanitve in odmere komunalnega prispevka z ugovorom, ki so ga podpisali krajani Gornjih Lepovč. Predlaga, da se vsa dokumentacija, ki se nanaša na njeno zahtevo in odgovori organa ter dokumentacija v zvezi z izgradnjo kanalizacije, pošlje v odločanje IP.

Organ je z dopisom z dne 9. 2. 2024, št. 090-0009/2023-9, odstopil pritožbo prosilke s prilogami v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je uvodoma opravil preizkus pritožbe in ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba. Nadalje je IP kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

Postopek po ZDIJZ se vselej začne na zahtevo stranke, pri čemer mora biti vsebinska opredelitev dokumenta določna do te mere, da lahko organ prepozna, kaj je predmet zahteve. Organ je na zahtevo stranke vezan, prav tako tudi IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje so torej vselej dokumenti, kot jih opredeljuje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ[1]. Povedano drugače, vloga, s katero prosilka zahteva določena ravnanja od organa ali odgovore na vprašanja, izven določb ZDIJZ, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ odločil o vlogi prosilke z dne 29. 12. 2023, v kateri je ta navedla, da posreduje dodatna pojasnila in vprašanja. Prosilka je torej izrazila svoje stališče na prejete odgovore organa, ob tem pa izrecno zahtevala zgolj obvestilo, ki pa ga je dejansko sama priložila svoji vlogi, v preostalem delu pa na organ naslovila vprašanja.

Organ je torej z izpodbijano odločbo prosilki zavrnil dostop do zahtevanega obvestila, v preostalem delu pa zahtevi ugodil. To pomeni, da bi imela prosilka pravovarstveni interes vložiti pritožbo zgolj v zavrnilnem delu, saj je organ le v tem delu posegel v njeno pravico, s tem, ko je dostop zavrnil. Vendar pa glede na dejstvo, da je zahtevani dokument nedvomno prosilka sama posredovala organu, pomeni, da prosilka tudi glede zavrnilnega dela nima pravovarstvenega interesa^[2] vložiti pritožbe, saj prosilka na podlagi ZDIJZ, ne more od organa zahtevati dostopa do dokumenta, ki mu ga je sama posredovala.

Nadalje IP ugotavlja, da prosilka v preostalem delu pritožbe ne oporeka, da ni prejela zahtevanih dokumentov, temveč, »da ji organ ni pojasnil, kdaj je potekel rok hranjenja gradiva in da ji ni odgovoril na vprašanje, zakaj je pošiljal odločbe dva dni pred zastaranjem ter da je organ odgovoril na vprašanje, kdo vse je bil oproščen plačila komunalnega prispevka samo za obdobje, ki si ga je sam postavil, med tem ko prosilka vprašanja ni časovno opredelila«, kar pa ne more biti predmet varstva v pritožbenem postopku po ZDIJZ. IP je namreč pristojen presojati informacije zgolj v obliki dokumenta, ali predstavljajo informacije javnega značaja in posledično odločiti, ali jih je organ dolžan posredovati prosilki, ne more pa odrejati organom, da odgovorijo na zastavljena vprašanja. Res je, da z vidika varstva pravic prosilcev po ZDIJZ, IP vselej spodbuja organe, da tudi v primeru zastavljenih vprašanj, preverijo, ali razpolagajo z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja in jih posredujejo prosilcem. Vendar pa slednje, kot rečeno, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ, poleg tega pa v obravnavanem primeru IP ne more očitati organu, da ni želel prosilki posredovati želenih informacij, saj je odgovarjal na vprašanja in dejansko odločil, da se v preostalem delu zahtevi prosilke ugodi in ji posredoval odgovore. Prosilka je sicer na koncu pritožbe na splošno navedla, da naj IP odloči o dokumentaciji, ki se nanaša na izgradnjo kanalizacije, s čimer pa prosilka razširja svojo zahtevo, do česar v pritožbenem postopku ni upravičena, zato ti dokumenti ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka.

IP ob tem dodaja, da nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa glede postopka odmere komunalnega prispevka, kar prosilka izpostavlja v pritožbi. Prav tako pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Seveda pa obravnavana odločitev ne pomeni, da ob morebitno drugače postavljeni zahtevi prosilke, ki bi bila vezana na konkretne dokumente, ne pa na postavljena vprašanja, ne bi bila upravičena do tovrstnih dokumentov, ob upoštevanju izjem iz 5.a in prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve.

[2] Upravno sodišče RS je v sklepu št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011, ugotovilo, »da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči«.