prosilec - Občina Radovljica

POVZETEK:

V ponovljenem postopku je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki se nanašajo na parc. št. 1004/1, s prekritimi osebnimi podatki. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ pri dostopu do zahtevanih dokumentov ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. točka ZDIJZ) ter prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, da je na njih pravilno izločil vse t.i. varovane osebne podatke, torej imena in priimke, naslove prebivališč ter lastnoročne podpise fizičnih oseb. IP je tako pritožbo prosilca, kot neutemeljjeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-85/2021/4

Datum: 14. 4. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi ….(v nad.: prosilec), z dne 25. 2. 2021, zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nad.: organ), št. 090-0013/2020-12 z dne 17. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 2. 2021 zoper odločbo Občine Radovljica, št. 090-0013/2020-12 z dne 17. 2. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 9. 11. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje vseh dokumentov, ki se nanašajo na parc. št. 1004/1, k.o. Brezje, Črnivec – Brezje.

Organ je z odločbo št. 090-0013/2020-2 z dne 3. 12. 2020 zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval Elaborat: Evidentiranje urejene meje, parcelacija, izravnava mej z dne 26. 3. 2019, ki ga je izdelalo podjetje Geosfera d.o.o., s prekritimi osebnimi podatki (skupaj 85 strani).

Prosilec je zoper predmetno odločbo dne 16. 12. 2020 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se posredovana dokumentacija nanaša na parc. št. 1004/9, ki ni bila predmet njegove zahteve z dne 9. 11. 2020.

IP je z odločbo št. 090-317/2020/3 z dne 26. 1. 2021 pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Organ je nato z odločbo št. 090-0013/2020-12 z dne 17. 2. 2021 zahtevi prosilca z dne 9. 11. 2020, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), delno ugodil. Organ je prosilcu omogočil dostop do sledečih dokumentov (s prekritimi osebnimi podatki):

- v zadevi št. 35026-0069/2019:

-  vloga za izdajo soglasja za poseg v varovalnem pasu občinske ceste oz. soglasja k projektnim rešitvam z dne 10. 6. 2019 (2 strani),

- soglasje upravljavca kategoriziranih občinskih cest z dne 19. 6. 2019 (2 strani),

- v zadevi št. 353-0010/2019:

• vabilo na mejno obravnavo in parcelacijo cestnega telesa z dne 20. 2. 2019, s priloženim obrazcem pooblastila (2 strani),
• sklep in odločba Geodetske uprave RS z dne 1. 7. 2019, s priloženim grafičnim prikazom (6 strani),

- obvestilo Geodetske uprave RS z dne 6.8.2019 (2 strani),

-v zadevi št. 353-0017/2016:

• vabilo na mejno obravnavo za Občino Radovljica z dne 9. 3. 2016, s priloženim obrazcem pooblastila (2 strani),
• vabilo na mejno obravnavo z dne 9. 3. 2016, s priloženim obrazcem pooblastila (2 strani),
• v zadevi št. 353-0086/2015:
• vabilo na mejno obravnavo z dne 5. 10. 2015 (1 stran),
• sklep o združitvi in odločba Geodetske uprave RS z dne 8. 12. 2015, s priloženim grafičnim prikazom (6 strani),

- v zadevi št. 3506-0525/2014:

-  vloga za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 16. 9. 2014 (1 stran),

• potrdilo o namenski rabi zemljišča z dne 22. 9. 2014 (4 strani),

- v zadevi št. 353-0038/2014:

• vabilo na mejno obravnavo z dne 20. 5. 2014 (1 stran),

- sklep o združitvi in odločba Geodetske uprave RS z dne 25. 8. 2014, s priloženim grafičnim prikazom (5 strani),

- v zadevi št. 3502-0058/2014:

• prošnja Elektra Gorenjska d.d. z dne 29. 4. 2014, s priloženim soglasje upravljavca kategoriziranih občinskih cest (4 strani),
• elektronsko sporočilo z dne 14. 5. 2014 (1 stran),
• soglasje za poseg na javno površino z dne 24. 5. 2014 (2 strani).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je zahtevane dokumente v svojem dokumentarnem gradivu iskal oz. našel s pomočjo ključne besede »1004/1«. Zahtevane dokumente je organ iskal tudi s pomočjo ključne besede »cesta Černivec«, vendar brez ustreznih rezultatov.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 2. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ leta 2019 ukinil cesto št. 1004/1, kar pomeni, da se je obstoječi »makadamski« kolovoz preimenoval v vaško avtocesto. Stara cesta je razširjena in asfaltirana, ni pa še geodetsko odmerjena, zato gre za črno gradnjo. Prav tako so geodetske meritve z dne 30. 6. 2014 polne napak, ki so podedovane od projekta iz leta 1981/83. Dopisu je prosilec priložil tudi različne dokumente, ki se nanašajo na cesto št. 1004/1, na katere je podal pripombe.

IP je dne 12. 3. 2021 prejel dopis organa št. 090-0013/2020-14 z dne 11. 3. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil celotno dokumentacijo, ki je bila predmet izpodbijane odločbe (v anonimizirani in neanonimizirani obliki).

IP je prosilca, z dopisom št. 090-85/2021/2 z dne 24. 3. 2021, pozval k dopolnitvi pritožbe, saj je njegova pritožba IP nejasna oz. iz nje ni razvidno, kateremu delu in zakaj izpodbija odločbo prvostopenjskega organa.

Na poziv IP je prosilec odgovoril dne 30. 3. 2021. V dopisu je prosilec navedel, da je bila cesta razširjena in da današnje stanje pomeni črno gradnjo, saj še ni geodetsko odmerjena. Prav tako je projekt iz leta 1983 pomanjkljiv in z napakami. Prosilec podaja tudi druge vsebinske pripombe na prejeto dokumentacijo.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu do zahtevanih dokumentov omogočil delni dostop, pri tem pa se skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku, po uradni dolžnosti, uvodoma ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Na podlagi zgoraj navedenega in po natančni preučitvi zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da ti vsebujejo t.i. varovane osebne podatke fizičnih oseb, in sicer imena in priimke, naslove prebivališč ter lastnoročne podpise, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP je z vpogledom v zahtevane dokumente in s primerjavo med (anonimiziranimi) dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu skupaj z izpodbijano odločbo ter (neanonimiziranimi) izvirnimi dokumenti ugotovil, da je organ pri dostopu do zahtevanih dokumentov ravnal v skladu z določbami ZDIJZ in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. točka ZDIJZ) ter prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, da je na njih pravilno izločil vse t.i. varovane osebne podatke, torej imena in priimke, naslove prebivališč ter lastnoročne podpise fizičnih oseb.

IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-0013/2020-12 z dne 17. 2. 2021, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem delu IP še pojasnjuje, da se v pritožbenem postopku ni opredelil do vsebinskih pripomb prosilca na prejeto dokumentacijo, ki jih je prosilec podal v pritožbi zoper izpodbijano določbo, saj so te navedbe/pripombe za sam postopek po ZDIJZ irelevantne oz. njihova presoja ni v pristojnosti IP. V postopku po ZDIJZ je namreč relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, nikakor pa ni v pristojnosti IP vsebinsko presojanje dokumentov, torej ali (in zakaj) določena dokumentacija vsebuje napake/nepravilnosti, ali so bile v posameznem postopku narejene napake, ali gre za črno gradnjo, ipd.. Ta problematika je namreč v pristojnosti drugih organov in ne IP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka