prosilec - Občina Radovljica

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-454/2024/5

Datum: 18. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 20. 11. 2024, zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nad. organ), št. 090-0014/2024 z dne 6. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 11. 2024 zoper odločbo Občine Radovljica, št. 090-0014/2024 z dne 6. 11. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 6. 11. 2024 na Krajevno skupnost Ljubno naslovil zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije glede nasutja poljske poti na spodnjem polju v Ljubnem (izbira izvajalca, kdo ga je izbral, na kakšen način, skladno s katerim predpisom, soglasja lastnikov in mejašev, cena izvedbe del, predračuni, ipd.).

O zahtevi prosilca je, na podlagi pooblastila št. P-09/023 z dne 16. 1. 2023, odločil organ z odločbo, št. 090-0014/2024 z dne 6. 11. 2024, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval soglasja lastnikov in mejašev zemljišč, s prekritimi osebnimi podatki. Preostal del zahteve, ki se nanaša na druge dokumente v povezavi z nasutjem poljske poti, je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 20. 11. 2024 vložil pritožbo, v kateri navaja, da ve za vsaj par lastnikov zemljišč, ki so dali soglasje/dopis, organ pa mu teh dokumentov ni predložil. Prav tako med prejetimi dokumenti manjka njegov dopis. Tudi določeni lastniki zemljišč se niso prepoznali v prejeti dokumentaciji. Posledično prosilec prosi, da se mu posreduje še preostala dokumentacija. Istočasno se prosilec pritožuje nad dejstvom, da se bodo dela izvajala tudi za zasebnih parcelah, kjer ni vrisane nobene poti, niti ni v občinski lasti ter nad višino stroškov, ki naj bi nastali. Po pridobitvi dodatnih informacij naj bi po navedba prosilca bil izvajalec del izbran že nekaj mesecev, prav tako naj bi bil prisoten na sejah sveta Krajevne skupnosti Ljubno, čeprav iz zapisnikov ni razbrati, da bi bil na njih res prisoten. Izbrani kandidat naj bi dobil tudi neuradno naročilo. Prosilec navaja, da je njegov namen opozoriti pred neracionalno porabno sredstev iz občinskega proračuna.

IP je dne 2. 12. 2024, po elektronski pošti, prejel dopis organa, št. 090-0014/2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Vezano na pritožbene navedbe prosilca je organ v dopisu dodatno navedel, da je bila prosilcu posredovana vsa zahtevana dokumentacija, s katero organ razpolaga. Organ se strinja z navedbami prosilca, da mu ni bil posredovan njegov dopis. Predmetni dopis prosilcu ni bil posredovan iz razloga, ker se nanaša na prosilca samega in posledično prosilec z njim že razpolaga, tako da ta ni predmet zahtevka za dostop do informacij javnega značaja. Navedbe prosilca, da se nekateri lastniki niso prepoznali v posredovanih dopisih, šteje organ za neutemeljene, kajti nemogoče je prepoznati posamezne lastnike dopisov, glede na dejstvo, da so osebni podatki v posredovanih dokumentih prekriti. Glede ostalih vsebinskih navedb v pritožbi se organ ne opredeljuje, kajti vprašanja, domnevanja in predvidevanja prosilca se ne nanašajo na podatke, ki bi jih lahko organ pridobil oz. bi z njimi lahko razpolagal. Dopisu je je organ priložil vsa soglasja, s katerimi razpolaga, v anonimizirani in neanonimizirani obliki.

Na podlagi poziva IP, št. 090-454/2024/2 z dne 3. 12. 2024, je organ IP, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-0014/2024 z dne 4. 12. 2024, v katerem je navedel, da je po prejemu pritožbe prosilca pozval Krajevno skupnost Ljubno k posredovanju celotne dokumentacije, ki se nanaša na urejanje makadamske poti. Na podlagi predloženih dokumentov je organ preveril, ali so bili prosilcu posredovani vsi dokumenti. Odstopanj ni bilo.

Na podlagi telefonskega pogovora z dne 10. 12. 2024 je organ IP še istega dne, po elektronski pošti, posredoval dodatno pojasnilo, in sicer, da je pri predsedniku Krajevne skupnosti Ljubno preveril, ali morebiti obstaja še kakšna zahtevana dokumentacija in prišel do ugotovitve, da ta ne obstaja, saj sama dela (nasutje poljske poti) še niso bila izvedena in posledično tudi zahtevani dokumenti ne morejo obstajati. Do trenutka izdaje izpodbijane odločbe so bila tako pridobljena le soglasja (dopisi) lastnikov oz. mejašev zemljišč, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, kot tistimi, do katerih je prosilcu že omogočil dostop.

IP je v okviru reševanja pritožbe vpogledal v dokumentacijo, ki jo je organ IP posredoval skupaj z dopisom, št. 090-0014/2024 z dne 2. 12. 2024, pri čemer je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dopise oz. soglasja lastnikov/mejašev zemljišč, s katerimi razpolaga, razen dokumenta oz. dopisa prosilca. Po navedbah organa predmetni dopis prosilcu ni bil posredovan iz razloga, ker ga organ ni štel kot predmet zahteve, saj se nanaša na prosilca samega in posledično prosilec z njim že razpolaga. IP pojasnjuje, da z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, ni varovan namen zakonodajalca, kot je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oz. zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). Prav tako pa pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, po sodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP-2 (zaradi izostanka pravovarstvenega interesa). Iz navedenega izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko lastne vloge prosilca ni štel med dokumente, ki ustrezajo njegovi zahtevi oz. je ni obravnaval kot predmet zahteve.

Glede preostale dokumentacije, ki se nanaša na nasutje poljske poti na spodnjem polju v Ljubnem je organ tekom pritožbenega postopka pojasnil, da sama dela še niso bila izvedena in posledično organ z drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ne razpolaga, saj ti (še) ne obstajajo. Do trenutka izdaje izpodbijane odločbe so bila namreč pridobljena le soglasja (dopisi) lastnikov oz. mejašev zemljišč. Glede na navedeno IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival obstoj dokumentov. IP namreč ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga, dokumentov, s kateri organ ne razpolaga, pa seveda prosilcu ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, kot tistimi, do katerih je prosilcu že omogočil dostop. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, do katerih je prosilcu že omogočil dostop, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Svojih navedb prosilec tudi ne utemeljuje oz. ne dokazuje obstoja zahtevanih dokumentov, ampak izraža le verjetnost njihovega obstoja, saj uporablja dikcije, da naj bi dokumenti obstajali, svojih navedb pa z ničemer ne podkrepi.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP dodatno še pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke