prosilec - Občina Radovljica

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, po preučitvi pritožbe pa IP ugotavlja, da je pritožba delno utemeljena. IP ugotavlja, da je organ dolžan posredovati dokumente iz zadev, ki jih vodi, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Prav tako mora prosilcema omogočiti vpogled v spis, kot sta zahtevala v svoji zahtevi.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-159/2024/4

Datum: 22. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena  Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilca), z dne 25. 4. 2024, zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, izdane po županu Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0017/2023-9, z dne 3. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilcev z dne 25. 4. 2024 zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, izdane po županu Občine Radovljica, št. 090-0017/2023-9 z dne 3. 4. 2024, se delno ugodi in se odločba odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcema v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe:

-       posredovati fotokopijo odločbe št. … z dne 7. 3. 2024, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek ter naslov inšpekcijskih zavezancev ter imena in priimke fizičnih oseb v 8. odstavku na 3. strani odločbe,

-       omogočiti vpogled v sledeče dokumente:

o    Zapisnik št. … z dne 22. 9. 2023, s prilogami, pri čemer je organ dolžan prekriti imena, priimke, naslove, podpise in datume rojstev fizičnih oseb,

o    Zapisnik št. … z dne 14. 11. 2023, s prilogo, pri čemer je dolžan organ prekriti imena in priimke fizičnih oseb,

o    Dopis št. … z dne 14. 11. 2023, pri čemer je dolžan organ prekriti ime in priimek ter naslov fizične osebe,

o    Pripombe na zapisnik (dokument št. …) z dne 13. 12. 2022, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov in podpis fizične osebe pošiljatelja ter ime in priimek fizične osebe na 2. strani dopisa v prvem stavku 5. odstavka,

o    Zapisnik št. … z dne 3. 1. 2024, s prilogo,

o    Dopis št. … z dne 10. 1. 2024, pri čemer je dolžan organ prekriti ime in priimek ter naslov fizične osebe,

o    Pripombe na zapisnik (dokument št. …) z dne 28. 1. 2024, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek, naslov ter elektronski naslov fizične osebe,

o    Prispela prijava (dokument št. …: elektronsko sporočilo), pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek prijavitelja.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 18. 12. 2023 s strani pooblaščenca prosilcev, … prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer v zadevah, vezanih na podane prijave pod št. … in št. …, na način da se prosilcema vročijo vse končne odločbe, ki so bile izdane ter se jima omogoči vpogled v spis.

Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-0017/2023-2, z dne 16. 1. 2023, s katero je zahtevi prosilcev za dostop do dokumentov delno ugodil v delu, ki se nanaša na zadevo …, zavrnil pa je dostop do zadeve v zadevi št. … in na njo vezano zadevo št. …. Zoper to odločitev sta se prosilca pritožila, IP pa je z odločbo št. 090-56/2024/4 z dne 5. 3. 2024 odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

Na podlagi navedenega je organ dne 3. 4. 2024 izdal odločbo št. 090-0017/2023-9 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilcev za dostop do zadeve št. … in na njo vezano zadevo št. .... Organ je ugotovil, da prosilca v vlogi navajata, da želita informacije v zadevah, začetih na njuno pobudo, ob tem pa sta v vlogi in pooblastilu za zastopanje navedla svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov, torej osebne podatke dveh fizičnih oseb), na katere se nanašajo zahtevane informacije, zato osebnih podatkov v tem postopku ni mogoče varovati. Prosilca namreč zahtevata dokumente, ki se nanašajo na identificirana posameznika in tako v tem primeru niti z delnim dostopom ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizičnih oseb, saj sta ti določljivi že iz same vloge. V postopku dostopa do informacij javnega značaja je potrebno upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno. Ker sta prosilca v zahtevi točno navedla, na katera posameznika se njuna zahteva nanaša, mora organ dostop do teh dokumentov zavrniti, saj se zahteva nanaša na konkretna posameznika, za razkritje teh dveh posameznikov pa ni zakonske podlage. Pravno irelevantno je, da prosilca zahtevata podatke zase, saj se v postopku po ZDIJZ presoja, ali gre za informacije, ki so prosto dostopne vsakomur, torej javnosti. ZDIJZ namreč ni zakonska podlaga, ki bi prosilcema nudila pravico dostopa do lastnih osebnih podatkov.

Prosilca sta zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo dne 25. 4. 2024, v kateri navajata, da jima je bil dostop do dokumentov zavrnjen z obrazložitvijo, ki je nerazumljiva, se ne da preizkusiti in se niti ne nanaša na predmet zahteve. Navajata, da ne drži, da sta v zahtevi točno navedla, na katera posameznika se zahteva nanaša in da se zahteva nanaša na osebne podatke ter da nimata pravice dostopa do lastnih osebnih podatkov. Ponovno poudarjata, da želita vpogled v spis pri organu oziroma razkritje podatka, kdaj je določen rok (točen datum) za odpravo nepravilnosti v zadevi, ki se vodi pri organu pod številko … in na njo vezani zadevi pod številko ...

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilcev, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 29. 4. 2024, odstopil v odločanje IP. Pri obravnavi pritožbe je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Organ je navedeno poslal dne 16. 5. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilca izpodbijata odločbo v celoti.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

ZDIJZ v 5. členu ureja načelo prostega dostopa in določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prosilci). Izjeme od prostega dostopa pa urejata 5.a in 6. člen ZDIJZ.

Uvodoma IP ugotavlja, da je organ napačno zavrnil zahtevo prosilcev iz razloga varovanja osebnih podatkov, ker da sta prosilca zahtevala dokumente v zvezi s točno določljivima fizičnima osebama in da anonimizacija dokumentov zato ni mogoča. Iz zahteve prosilcev za dostop od informacij javnega značaja je namreč razvidno, da sta zahtevala dokumente iz zadev, ki sta jih navedla s številkama, pod katerima se vodita pri organu. Kot je razbrati iz zahteve, gre res sicer za zadeve, v katerih sta prosilca prijavitelja, vendar navedeno še ne pomeni, da sta prosilca s tem točno navedla na katera posameznika se njuna zahteva nanaša. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V konkretnem primeru zgolj dejstvo, da sta prosilca tudi prijavitelja v inšpekcijskih postopkih in da iz zahteve izhajajo tudi njuni osebni podatki (ki sta jih navedla kot vlagatelja zahteve za dostop do informacij javnega značaja), ne pomeni, da bi z razkritjem dokumentov prišlo do kršitve varovanih osebnih podatkov. Navedena izjema iz 3. točke prvega odstavka ZDIJZ je namenjena varovanju osebnih podatkov, za katere ne obstoji zakonska podlaga za razkritje, v obravnavani zadevi pa glede osebnih podatkov prosilcev to ni podano.

3.     Predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja

IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni opredelil, kateri dokumenti, s katerimi razpolaga, so predmet zahteve prosilcev, zato je to v pritožbenem postopku storil IP. Predmet zahteve in pritožbenega postopka so tako naslednji dokumenti:

-       Dokumenti iz zadeve št. …, do dneva izdaje izpodbijane odločbe:

1.     Zapisnik št. …

2.     Zapisnik št. …

3.     Dopis št. …

4.     Pripombe na zapisnik (dokument št. …)

5.     Zapisnik št. …

6.     Dopis št. …

7.     Pripombe na zapisnik (dokument št. 0614-56/2023-7)

8.     Odločba št. …

-       Dokumenti iz zadeve št. 0615-193/2023:

1.     Prispela prijava (dokument št…)

2.     Poziv za dostop do zadeve (dokument št. …)

V obravnavani zadevi ni sporno, da zgoraj navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali ti dokumenti pomenijo prosto dostopne informacije javnega značaja ali pa so podane katere od taksativno določenih izjem do prostega dostopa do zahtevane dokumentacije.

V zvezi z dokumentom iz zadeve št. … pod zaporedno št. 2 (Poziv za dostop do zadeve), IP ugotavlja, da gre za zahtevo prosilcev za dostop do informacij javnega značaja, torej prosilca z dokumentom že razpolagata. IP pojasnjuje, da prosilca nista upravičen na podlagi ZDIJZ zahtevati kopij lastnih vlog, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja; ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z njihovimi lastnimi vlogami in vlogami, ki so jih prejeli od organa na način, da bi na dokumentih prekrival njihove osebne podatke (in morebitne druge izjeme od prostega dostopa), kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Takšna zahteva predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilca že razpolagata, saj sta ga na organ naslovila sama. Ker lahko organ prosilcu posreduje le tiste vloge in le v takem obsegu, kot bi jih lahko posredoval tudi komurkoli tretjemu, je dolžan na vlogah prosilcev prekriti vse informacije, ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 5.a členu ZDIJZ in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (med drugim tudi vse osebne podatke prosilcev samih). ZDIJZ takšne pravice prosilcev ne varuje, saj dostop do lastnih vlog oziroma vlog, ki jih prosilca že imata, po ZDIJZ ne varuje namena zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ.[1]

Ne glede na dejstvo, da dokument, ki ga prosilca zahteva, obstaja, gre za dokument, s katerim prosilca že razpolagata, in po upravno sodni praksi tak prosilec v postopku po ZDIJZ nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno prosilca tako nimata pravovarstvenega interesa, da bi v postopku dostopa do informacij javnega značaja zahtevala dostop do dokumenta, s katerimi že razpolagata, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

4.     Varovani osebni podatki

Izjema od prostega dostopa zaradi varstva osebnih podatkov je določena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP na podlagi pregleda dokumentacije ugotavlja, da nekateri dokumenti vsebujejo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov^[2] IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih, naslovih in datumih rojstva fizičnih oseb, imenih in priimkih inšpektorjev, telefonskih številkah, podpisih, delovnih mestih in elektronskih naslovih, predstavljajo njihove osebne podatke.

IP je preveril, ali je za obdelavo navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

IP je tako ugotovil, da niso varovani osebni podatki inšpektorjev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev. Ob tem IP izpostavlja še 92. člen ZVOP-2, ki določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Navedeno pomeni, da so prosto dostopni podatki o imenih, priimkih, podpisih, telefonskih številkah elektronskih naslovih in delovnih mestih inšpektorjev.

Ni pa IP našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci ali funkcionarji v zadevi (torej ime in priimek, naslov, datum rojstva, elektronski naslov, podpis fizičnih oseb), zato se teh podatkov prosilcema ne sme posredovati.

Drugih izjem od prostega dostopa do dokumentov IP ni našel, zatrjeval pa jih ni niti organ.

5.     Delni dostop

IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je izvedba delnega dostopa možna pri vseh zahtevanih dokumentih, na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

6.     Način seznanitve z informacijami javnega značaja

Iz zahteve prosilcev izhaja, da želita vročitev končnih odločb in vpogled v spis.

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba), ki določa, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo.

Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do izbire oblike, v kateri želi prejeti zahtevane informacije, razen kadar tako določa zakon (npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, ki pa je organ ne zatrjuje), ali kadar organ ne bi razpolagal s tehničnimi možnostmi za posredovanje dokumentov v želeni obliki (organ je sicer pojasnil, da razpolaga z napravo za skeniranje). Po drugem odstavku 27. člena ZDIJZ pa ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval, kot to določa drugi odstavek 17. člena ZDIJZ.

Glede na navedeno mora organ tako prosilcema posredovati kopijo odločbe iz zadeve št. … (dokument pod zaporedno št. 8) s prekritimi varovanimi osebnimi podatki in prosilcema omogočiti vpogled v spis št. … (brez dokumenta pod zaporedno št. 2, s katerim prosilca že razpolagata in s prekritimi varovanimi osebnimi podatki).

7.     Sklepno

Po preučitvi celotne zadeve je IP zaključil, da je zahtevi prosilcev, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, potrebno delno ugoditi, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka in glede dokumenta, s katerim prosilca že razpolagata, pa je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilcev zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka                    

[1] Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011.

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.