prosilec - Občina Radovljica

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-56/2024/4

Datum: 5. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega  ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilca), z dne 12. 2. 2024, zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, izdane po županu Občine Radovljica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0017/2023-2, z dne 16. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilcev z dne 12. 2. 2024 se ugodi. Odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, izdane po županu Občine Radovljica, št. 090-0017/2023-2, z dne 16. 1. 2024, se odpravi v 2. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Organ je dne 18. 12. 2023 s strani pooblaščenca prosilcev, Odvetniške pisarne Ločniškar d.o.o., prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer v zadevah, vezanih na podane prijave pod št. 0615-105/2023 in št. 0615-193/2023, na način da se prosilcema vročijo vse končne odločbe, ki so bile izdane ter se jima omogoči vpogled v spis.

Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo št. 090-0017/2023-2, z dne 16. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilcev za dostop do dokumentov v zadevi št. 0615-105/2023 in na to vezani zadevi št. 0614-37/2023 zavrnil na način, da se prekrije imena, priimke, datum rojstva, naslove prebivališč, telefonske številke in elektronske naslove posameznikov na prvi strani na naslednjih dokumentih: prijava št. 0615-105/2023 z dne 4. 5. 2023, zapisnik št. 0614-37/2023-1 in pooblastilo z dne 26. 5. 2023, zapisnik št. 0614-37/2023-2 z dne 22. 9. 2023 in sklep o ustavitvi postopka št. 0614-37/2023-3 z dne 5. 10. 2023. V preostalem delu dokumentov je zahtevi ugodil. Zavrnil pa je dostop do zahtevanih dokumentov v zadevi št. 0615-193/2023 in na to vezani zadevi št. 0614-56/2023. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej povzel zahtevo prosilcev in ugotovil, da zahtevani dokumenti iz zadeve št. 0615-105/2023 vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih je potrebno prekriti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilcema omogočiti delni dostop na podlagi 7. člena ZDIJZ. Organ je prosilcema poleg končne odločbe posredoval tudi ostale dokumente s prekritim osebnimi podatki, v  kolikor bosta prosilca zahtevala še vpogled, bo organ to omogočil na sedežu. Dalje je organ glede zahtevanih dokumentov v zadevi št. 0615-193/2023 in na njo vezani zadevi št. 0614-56/2023 zavrnil iz razloga varstva upravnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da je upravni postopek še vedno v teku, končna odločba še ni bila izdana, razkritje do sedaj pridobljenih informacij, ki sta v konkretni zadevi tudi prijavitelja, pa bi po mnenju organa lahko škodovalo izvedbi postopka, zato je zahtevo v tem delu zavrnil.

Prosilca sta zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 12. 2. 2024, neposredno na IP, ki jo je z dopisom št. 092-44/2024/2 dne 15. 2. 2024 odstopil organu v pristojno reševanje. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičenih oseb, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 20. 2. 2024, odstopil v odločanje IP. Prosilca v pritožbi navajata, da je bil dostop do dokumentov zavrnjen na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ brez obrazložitve zakaj bi razkritje škodovalo izvedbi postopka. Organ se zgolj pavšalno in na splošno sklicuje na izjemo, ki je z ničemer ne dokaže. Organ bi moral v konkretnem primeru izkazati škodo, ki bi v konkretnem primeru lahko nastala. Tudi, če je postopek še v teku, to ni razlog za to, da se dostop v celoti zavrne. Prosilca želita vpogled v spis oziroma razkritje podatka, kdaj je določen rok za odpravo nepravilnosti v tej zadevi, ki se pri organu vodi pod št. 0615-193/2023 in na njo vezani zadevi št. 0614-56/2023.

Na podlagi poziva IP z dne 29. 2. 2024, skladno s prvim odstavkom 10. člena ZInfP, je organ dne 4. 3. 2024 posredoval še popisa spisov št. 0614-56/2023 in 0615-193/2023.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilca izpodbijata. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilca izpodbijata odločbo v 2. točki izreka, glede zavrnitve dostopa do dokumentacije iz zadeve št. 0615-193/2023.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

Organ je dostop do dokumentacije zavrnil s sklicevanjem na izjemo upravnega postopka, ki jo ZDIJZ določa v 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku in razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

1.     Bistvene kršitve določb postopka

Ob tem IP poudarja, da je izjema varstva upravnega postopka namenjena varstvu nadaljnje izvedbe upravnega postopka, zato lahko že po naravi stvari škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni organ, ki postopek vodi. Na njem je torej dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka in o tem poda razloge v obrazložitvi odločbe. Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku.[1] Ob tem IP poudarja, da z materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pomeni, da se z njo varujejo vsi dokumenti konkretnega upravnega postopka per se, ampak je varstvo odvisno od vsebine dokumentov. To pomeni, da mora organ ob sklicevanju na to izjemo izkazati, da se nanaša na vsakega od presojanih dokumentov, oziroma na katerega se nanaša. Prav tako se pravno upoštevna škoda ne domneva zgolj na podlagi dejstva, da upravni postopek še ni končan.

V izpodbijani odločbi je organ v zvezi z utemeljevanjem te izjeme navedel le, da je upravni postopek še v teku (kar izhaja tudi iz popisa spisa, ki ga je posredoval organ po pozivu IP) in da bi razkritje do sedaj pridobljenih informacij škodovalo izvedbi postopka. IP tako ugotavlja, da organ ni podal razlogov, s katerimi bi utemeljeval obstoj drugega pogoja predmetne izjeme, torej razlogov zaradi katerih bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega upravnega postopka. Ker torej izpodbijana odločba v zvezi s tem nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih, je IP presodil, da je v tem delu pomanjkljiva v tolikšni meri, da se je ne da preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

2.     Navodila organu prve stopnje

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ je v ponovnem postopku dolžan upoštevati navedena stališča IP glede uporabe materialnega prava v zvezi z izjemo upravnega postopka. Ob tem mora popolno ugotoviti dejansko stanje, torej določno (z navedbo imen in/ali številk…) opredeliti dokumente, ki jih je prepoznal pod ta del zahteve (dokumenti iz zadeve št. 0615-193/2023) ter nato za vsakega izmed njih presoditi, ali bi njihovo razkritje lahko škodovalo izvedbi upravnega postopka, na katerega se nanašajo. Organ mora navesti, za kateri upravni postopek gre, kdo ga vodi (organ sam ali drug organ) in kako bi razkritje vsakega od zahtevanih dokumentov vplivalo na njegovo izvedbo. V primeru obstoja katere od izjem iz 6. člena ZDIJZ, mora organ presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja  ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa.

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično naveden konkretni dokument, ki je bil predmet presoje in ni javno dostopen, ker predstavlja izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno).

IP v zvezi z navedbami organa, da sta prosilca v zadevah, kjer se zahteva dostop do informacij javnega značaja, tudi prijavitelja, pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in status.

Prav tako IP glede oblike dostopa do informacij javnega značaja opozarja, da imajo prosilci na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico izbrati obliko, v kateri se želijo seznaniti z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), pri čemer so organi dolžni takšno izbiro upoštevati. V nasprotnem je lahko navedeno razlog za pritožbo.[2] IP ugotavlja, da sta prosilca zaprosila za vročitev le končnih odločb in za vpogled v spis, organ pa je prosilcema posredoval vse dokumente iz zadeve, pri čemer pa je v obrazložitvi navedel, da bo prosilcema ob predhodnem dogovoru omogočil vpogled v spis. IP poudarja, da glede na ZDIJZ in Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja,[3] organ nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcema posredoval zahtevane informacije, še zlasti, če razpolaga z informacijami v obliki, kot je opredeljena v zahtevi.

3.     Sklepno

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo v delu, v katerem, jo je prosilec izpodbijal (tj. glede zavrnitve dostopa do dokumentov iz zadeve št. 0615-193/2023 in na njo vezano zadevo št. 0614-56/2023 ), na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Skladno s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah )Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 172.

[2] Razen v primeru avtorsko zavarovanih pravic tretjih oseb, ko organ skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ dovoli le vpogled. Izjema so okoljevarstveni podatki.

[3] Uradni list RS, št. 24/16.