prosilec - Občina Radovljica

POVZETEK:

Prosilec je zahteval pogodbe o najemu grobov in organ mu je omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov s prekritimi osebnimi podatki. IP je pritožbo zavrnil in potrdil odločbo organa, ker je organ na zahtevanih dokumentih prekril le varovane osebne podatke, in sicer ime, priimek, naslov, ime po domače in podpis najemnika groba.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-257/2023/2

Datum: 8. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 8. 2023, zoper 3. točko izreka odločbe Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2023, z dne 7. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 3. 8. 2023 zoper 3. točko izreka odločbe Občine Radovljica št. 090-0007/2023, z dne 7. 7. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

Prosilec je zahtevo dne 27. 6. 2023 naslovil na Krajevno skupnost Ljubno, ta pa jo je odstopila organu. V zahtevi je prosilec na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ posreduje:

- vse pogodbe med Krajevno skupnostjo Ljubno in ostalimi pogodbenimi strankami, po katerih je potekalo in poteka poslovanje aktualnega sveta KS Ljubno do prejema tega zahtevka,

- dokumente za postopek izbire izvajalcev, pridobitev ponudb, komisije, ki je odločala o izbiri izvajalcev,

- pogodbe za najem grobov in ostalo poslovanje na pokopališčih v Krajevni skupnosti Ljubno po 31. 12. 2018,

- vso dokumentacijo v zvezi z opravljeno inventuro za leto 2022.

Organ je z odločbo št. 090-0007/2023, z dne 7. 7. 2023 odločil o zahtevi prosilca. Uvodoma je povzel zahtevo in glede dela zahteve, ki se nanaša na pogodbe za najem grobov in ostalo poslovanje na pokopališčih v KS Ljubno po 31. 12. 2018, ugotovil, da ti dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke posameznikov, pri čemer je navedel številke pogodb o najemu groba, pri katerih se prekrije ime in priimek najemnika, naslov, ime po domače, podpis najemnika groba. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 7. člen ZDIJZ ter zaključil, da se na tej podlagi prosilcu omogoči delni dostop do zahtevanih dokumentov s prekritimi, zgoraj navedenimi, varovanimi osebnimi podatki.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

Dne 3. 8. 2023 je prosilec zoper odločbo organa št. 090-0007/2023, z dne 7. 7. 2023, vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se ne strinja, da je ime in priimek v pogodbi najemnika groba varovan osebni podatek, kot je navedeno v odločbi. IP prosi, da posreduje skladno s svojimi pristojnostmi, da prosilec prejme zahtevane pogodbe skladno z zakonom.

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 090-0007/2023 z dne 11. 8. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.     Predmet pritožbe

Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da izpodbija le 3. točko izreka izpodbijane odločbe, saj se njegove navedbe nanašajo le na dostop do imen in priimkov v pogodbah o najemu grobov, z ničemer pa ne izpodbija odločitve organa v ostalih točkah izreka izpodbijane odločbe. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ prosilcu utemeljeno zavrnil dostop do osebnih podatkov najemnikov, ki so navedeni v zahtevanih pogodbah o najemu grobov.

V obravnavani zadevi ni sporno, da so v tem pritožbenem postopku predmet presoje osebni podatki, ki se nahajajo v naslednjih pogodbah o najemu grobov, ki izpolnjujejo vse tri pogoje za opredelitev informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ: pogodba št. 115/2019, pogodba št. 164/2019, pogodba št. 87/2019, pogodba št. 73/2019, pogodba št. 37/2019, pogodba št. 90/2002, pogodba št. 4/2002, pogodba št. 62/2020, pogodba št. 31/2020, pogodba št. 137/2020, pogodba št. 164/2020, pogodba št. 9/2020, pogodba št. 168/2020, pogodba št. 97/2002, pogodba št. 95/2002, pogodba št. 169/2021, pogodba št. 24/2002, pogodba št. 169/2021, pogodba št. 33/2002, pogodba št. 21/2002, pogodba št. 14/2002, pogodba št. 171/2022, pogodba št. 172/2022, pogodba št. 54/2002, pogodba št. 52/2002, pogodba št. 67/2016, pogodba št. 31/2008, pogodba št. 21/2008, pogodba št. 22/2002 in pogodba št. 60/2002.

2.     Varovani osebni podatki

Dostop do informacij javnega značaja temelji na načelu prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), ki določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prosilci), razen v primeru zakonsko odločenih izjem, ki so določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ. Ena izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja so varovani osebni podatki, na katero se je v zvezi s prekritjem imen, priimkov, naslovov, imen po domače in podpisov najemnikov grobov skliceval organ v izpodbijani odločbi.

Organ na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Splošna uredba o varstvu podatkov opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in 6. člen ZVOP-2 lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

IP je pregledal vsebino vseh obravnavanih pogodb o najemu grobov in ugotovil, da so vsi najemniki fizične osebe. Iz navedenega izhaja, da v obravnavani zadevi ime, priimek, naslov, ime po domače in podpis najemnika groba nedvomno predstavljajo osebne podatke, ker gre za podatke v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Zato je IP v nadaljevanju izvedel preizkus, ali bi razkritje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Pravna podlaga, ki bi izrecno določala, da so obravnavani osebni podatki najemnikov grobov javno dostopni, ne obstaja. Tako izhaja tudi iz pretekle prakse IP.[1] Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je morda v obravnavani zadevi podan pogoj za uporabo »izjeme od izjem« iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da je dopustno razkriti osebne podatke, če gre za podatke, ki pomenijo porabo javnih sredstev, ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP na podlagi preučitve zadeve ugotavlja, da obravnavani osebni podatki najemnikov grobov niso v zvezi s porabo javnih sredstev, saj so vsi obravnavani najemniki na podlagi pogodbe o najemu groba plačniki (najemnine) ter na podlagi te pogodbe ne prejmejo nobenih javnih sredstev. Dalje IP ugotavlja, da nobeden izmed obravnavanih najemnikov grobov pogodb ni sklenil niti v povezavi z opravljanjem javne funkcije niti v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

V obravnavani zadevi IP ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi bilo moč utemeljiti, da je za razkritje podan prevladujoč interes javnosti. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, opomba IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, opomba IP).

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek posameznikov, na katere se nanašajo obravnavane pogodbe. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do osebnih podatkov, ki jih vsebujejo obravnavane pogodbe o najemu grobov, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne informacije. Prosilec ni navedel, v čem naj bi bil ta konkreten interes. Po oceni IP v obravnavani zadevi ne gre za podatke, ki bi bili pomembni za širšo javnost (npr. širša tema, ki je v splošnem javnem interesu, poraba javnega denarja, vprašanje javnega zdravja, javne varnosti,..). Ob tem IP poudarja, da iz ustaljene prakse Upravnega sodišča RS izhaja, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih (javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi in podobno). V obravnavani zadevi torej IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ z izpodbijano odločbo zavrnil dostop.

IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

3.     Stroški postopka in upravna taksa

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] npr. odločba IP št. 090-142/2015 z dne 25. 6. 2015 (točka 3.2. obrazložitve odločbe).