prosilec - Občina Radenci
+ -Številka: 090-258/2023
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval plačilne liste za župana in vse zaposlene na Občini Radenci, vključno z nagradami za oba podžupana in honorarnega voznika električnega avtobusa, za mesec april 2023, organ pa je zahtevo zavrnil iz razloga zlorabe pravice do dostopa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ne gre za zlorabo pravice in je sam odločil o zadevi. IP je ugotovil, da plačilne liste vsebujejo osebne podatke, da pa so določeni podatki javni, saj gre za javne uslužbence. Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Za določene osebne podatke pa je IP ugotovil, da niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca, zato so varovani in jih mora organ prekriti.
ODLOČBA:
Številka: 090-258/2023/7
Datum: 6. 9. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 8. 2023, zoper odločbo Občine Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci (v nadaljevanju organ), št. 090-0011/2023-3 z dne 2. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 18. 8. 2023 zoper odločbo Občine Radenci št. 090-0011/2023-3 z dne 2. 8. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
a) Plačilnih list za javne uslužbence za mesec april 2023 za …, na način, da bo iz njih razvidno:
- ime in priimek javnega uslužbenca;
- podatek o povprečni mesečni delovni obveznosti Z050, mesečni delovni obveznosti Z051, povprečni plači v RS Z090, minimalni plači Z100, najnižji osnovi za prispevke Z101 in datum izplačila;
- podatek o pogodbi o zaposlitvi;
- poimenovanje delovnega mesta in naziva, deleža zaposlitve, plačnega razreda FJU IN FDMN in nominalne vrednosti plačnega razreda (Z370, Z371, Z550, Z380, Z381, Z073);
- osnovna plača javnega uslužbenca oz. funkcionarja FJU (Z070, Z071, Z551, C010, C040, C050, C051, C150, Z104, Z120, Z124);
- obračun rednega dela v bruto zneskih (A010, B010, C040, A020, E030, B020, D020, E010, A030G, C130, C080);
- obračun bruto plače in nadomestil Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih;
- obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I020, I022, I030, I081A) v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto znesku;
- podatek o letnem dopustu (odmera, lanski ostanek, izkoriščeno, ostanek).
b) Plačilno listo za mesec april 2023 za župana …, na način, da bo iz nje razvidno:
- ime in priimek funkcionarja;
- podatek o povprečni mesečni delovni obveznosti Z050, mesečni delovni obveznosti Z051; povprečni plači v RS Z090, minimalni plači Z100, najnižji osnovi za prispevke Z101 in datum izplačila;
- podatek o pogodbi o zaposlitvi;
- poimenovanje delovnega mesta in naziva, deleža zaposlitve, plačnega razreda FJU IN FDMN in nominalne vrednosti plačnega razreda (Z370, Z371, Z550, Z380, Z381, Z073);
- osnovna plača javnega uslužbenca oz. funkcionarja FJU (Z070, Z551, C010, C040, C050, C051, C150, Z104, Z120, Z124);
- obračun rednega dela v bruto zneskih (A010, B010, E010);
- obračun bruto plače in nadomestil Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih;
- obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I081A) v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto znesku;
- podatek o letnem dopustu (odmera, lanski ostanek, izkoriščeno, ostanek).
c) Plačilni listi za mesec april 2023 za podžupana …, na način, da bo iz njih razvidno:
- ime in priimek funkcionarja;
- datum izplačila;
- vrsta zaslužka (004, 032) v bruto zneskih;
- skupna obremenitev v bruto znesku.
d) Plačilno listo za mesec april 2023 za honorarnega voznika …, na način, da bo iz nje razvidno:
- ime in priimek;
- datum izplačila;
- vrsta zaslužka (048) v bruto znesku;
- skupna obremenitev v bruto znesku.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 22. 6. 2023 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da želi vpogled v plačo župana in vseh zaposlenih na Občini Radenci, vključno z nagradami za oba podžupana in honorarnega voznika električnega avtobusa, za mesec april 2023. Zahtevane informacije želi prejeti po klasični pošti.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0011/2023-3 z dne 2. 8. 2023, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da namen prosilca ni dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč je njegov namen pridobiti zahtevane informacije zgolj za potrebe posredovanja drugemu prosilcu, ki s svojo prakso pridobljene informacije objavlja v spletnih medijih za potrebe komentiranja ter jih na ta način zlorabi za namen obračunavanja. Organ je navedel, da gre v predmetni zadevi glede na vsebino zahteve, ki je vsebinsko in oblikovno enaka kot zahteva drugega prosilca, dokazano za fiktivnega prosilca ter za institut zlorabe pravice, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Dne 18. 8. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0011/2023-3 z dne 2. 8. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je pojasnil, da je zahtevo poslal prosilec osebno in nima nobenega namena obračunavanja, zlorabljanja ali objavljanja v raznih spletnih medijih. Za informacije je zaprosil zato ker meni, da mu kot občanu to po zakonu tudi pripada.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0011/2023-5 z dne 21. 8. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
1. O načelu prostega dostopa in načelu erga omnes v postopkih po ZDIJZ
IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP v tem pritožbenem postopku ni posebej opredeljeval do navedb, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva in navedb, ki so vodile organ k takšni odločitvi, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.
2. O zlorabi pravice
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navedeno ureja peti odstavek 5. člena ZDIJZ, iz katerega izhaja, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.
Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.
Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. V pravni teoriji in praksi so se v zvezi z opredelitvijo zlorabe pravice razvili določeni kriteriji, iz katerih je mogoče izhajati tudi, ko govorimo o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, in sicer gre npr za:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami[1];
- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin[2];
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic[3];
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj[4];
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje[5];
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom[6];
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev[7];
- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti[8].
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilec organu ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, ampak le eno samo zahtevo, ob tem pa tudi ta ni šikanoznega značaja. Iz same zahteve prosilca ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o ponavljajočih se vlogah za isto zadevo oziroma provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahteve ne izhaja, da bi bila ta šikanozna. V zvezi s šikanoznimi vlogami je podalo stališče tudi Upravno sodišče RS v 28. točki sodbe št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022, in sicer je navedlo, da šikanoznega ravnanja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ ni mogoče širiti na siceršnje ravnanje prosilcev zoper organ, pač pa ga je treba obravnavati zgolj v sklopu ene ali več žaljivih in nekorektnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Glede žaljivosti se je izreklo Vrhovno sodišče RS v sodbi U 12/2008, in sicer v tem smislu, da je treba žalitev organa ali uradne osebe pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti). Zahteva prosilca je popolnoma korektna, določna in je ni moč oceniti kot provokativno, nagajivo ali žaljivo. Za ta postopek tudi ni relevantno, da je prosilec na organ naslovil vsebinsko enako zahtevo kot drug prosilec. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno kdo je prosilec, saj kot že navedeno, morajo biti informacije dostopne vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status.
IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem zlorabil pravico dostopa do informacije javnega značaja.
3. O informaciji javnega značaja
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezancev za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevani dokumenti spadajo v njegovo delovno področje. Prav tako ni sporno, da organ sodi v javni sektor, njegovi zaposleni pa so javni uslužbenci.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija (torej podatki o plačah župana in vseh zaposlenih na Občini Radenci, vključno z nagradami za oba podžupana in honorarnega voznika električnega avtobusa, za mesec april 2023) izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Predmet presoje tega postopka so tako:
a) plačilne liste za mesec april 2023 za naslednje osebe: …:
b) plačilna lista za mesec april 2023 za župana …;
c) plačilni listi za mesec april 2023 za podžupana …:
d) plačilna lista za mesec april 2023 za honorarnega voznika ….
IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do zahtevanih informacij dopusten oziroma, ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.
4. O izjemi varstva osebnih podatkov
Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v plačilnih listah izpolnjujejo merila za osebni podatek.
Plačilne liste pod točko a) in b) za mesec april 2023 vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega in začasnega prebivališča, povprečna mesečna delovna obveznost (Z050), mesečna delovna obveznost (Z051), številka pogodbe o zaposlitvi, šifra delovnega mesta in poimenovanje delovnega mesta (Z370), šifra naziva in poimenovanje naziva (Z371), plačni razred FJU in FDMN (Z380 in Z381), nominalno vrednost plačnega razreda (Z073), osnovna plačo javnega uslužbenca oz. funkcionarja FJU (Z070, Z071, Z551, C020, C010, C040, C050, C051, C150, Z104, Z120, Z124), obračun rednega dela v bruto in neto zneskih (A010, B010, C040, A020, E030, E31, B020, D020, E010, A030G, C130, C080, G030, H060, H012, H020, H021, H120), obračun bruto plače in nadomestil Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih, neto plača (Z290), obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I020, I022, I030, I081A, I081B, I082) v bruto in neto znesku in skupno povračilo stroškov v bruto znesku, podatek o seštevku neto plače, neto drugih prejemkov in povračil stroškov, zneski posameznih in skupnih odtegljajev, obračun davkov in prispevkov od plače (neto in bruto zneski), obračun kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru izplačila premije po ZKDPZJU, podatek o TRR računu, podatek o znesku izplačila na TRR (neto).
Ob tem IP ugotavlja, da vse plačilne liste vsebujejo tudi podatka o povprečni in minimalnim plači, pri čemer IP pojasnjuje, da ta dva podatka ne predstavljata osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taka ne moreta biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Plačilne liste pod točko c) in d) za mesec april 2023 pa vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, davčna številka, sejnine in nagrade v bruto in neto znesku (004), potni nalogi (0032), bruto in neto znesek plačila za honorarnega voznika (048), normirane stroške, posebne davčne olajšave, dajatve upravičenca (5 in 16) in dajatve izplačevalca (3, 14, 18).
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja, brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.[9] Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.
Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih plačilnih listah niso varovani podatki o: imenu in priimku, poimenovanju delovnega mesta in naziva, deležu zaposlitve in plačnem razredu, nominalni vrednosti plačnega razreda, osnovni plači FJU, povprečni mesečni delovni obveznosti, mesečni delovni obveznosti, bruto plači, obračunu rednega dela (ali sejnin in nagrad) v bruto zneskih, obračunu praznika, dopusta v bruto zneskih, drugih dodatkih (npr. redna delovna uspešnost za javne uslužbence, položajni dodatek, delo preko polnega delovnega časa, dodatek za izmensko delo, dodatek za stalno pripravljenost (v bruto zneskih, če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto zneskih in o znesku, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako niso varovani podatki o odmeri letnega dopusta javnemu uslužbencu ter podatek o izkoriščenem in lanskem ostanku dopusta. Pri vseh navedenih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, dostop do katerih se dovoli na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP še dodaja, da podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil.
IP ni našel pravne podlage za razkritje ostalih osebnih podatkov, in sicer davčne številke, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, podatka o delovni dobi, kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače, kot bruto in neto znesek ali v obliki dodatka v količniku, vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, podatke o bolniški odsotnosti, vse neto zneske izplačanih dodatkov, bonitet, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatek o skupni neto plači in podatke o končnem izplačilu na transakcijski račun posameznika, podatke o morebitnih odtegljajih, podatke o obračunanih davkih in prispevkih iz plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatek o številki transakcijskega računa posameznika, zato mora organ te podatke na zahtevanih plačilnih listah varovati in jih ne sme posredovati prosilcu.
Ti podatki namreč niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca, zato so varovani.[10] IP še poudarja, da so podatki o neto zneskih izplačil varovani, razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Pri tem IP ponovno opozarja, da je potrebno varovati vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, torej tistih bruto zneskov, iz katerih je mogoče izračunati dodatek za delovno dobo).
Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival prizadetih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. ZSPJS namreč določa, da so določeni deli plač v javnem sektorju javni, kar vse izhaja iz vsebine 38. člena ZSPJS.
Upoštevaje vse navedeno je IP delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.
[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.
[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.
[4] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.
[5] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.
[6] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.
[7] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.
[8] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.
[9] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22).
[10] Enako stališče v zvezi z dostopom do plačilnih list javnih uslužbencev izhaja že iz odločb IP npr. št. 090-211/2016/9 z dne 18. 11. 2016, 090-55/2019/5 z dne 25. 3. 2019, 090-32/2020 z dne 11. 3. 2020.