prosilec - Občina Radenci

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval plačilne liste za  župana in vse zaposlene na Občini Radenci, vključno z nagradami za oba podžupana in honorarnega voznika električnega avtobusa, za mesec marec 2023, organ pa je zahtevo zavrnil iz razloga zlorabe pravice do dostopa. IP po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da ne gre za zlorabo pravice in je sam odločil o zadevi. Kot ugotavlja IP plačilne liste vsebujejo osebne podatke, pri čemer je IP ugotovil, da so določeni podatki javni, saj gre za javne uslužbence. Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Za določene osebne podatke pa je IP ugotovil, da ti podatki  niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca, zato so varovani in jih mora organ prekriti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-235/2023/7

Datum: 4. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 7. 2023, zoper odločbo Občine Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci (v nadaljevanju: organ), št. 090-0006/2023-5, z dne 5. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 7. 2023 zoper odločbo Občine Radenci št. 090-0006/2023-5 z dne 5. 7. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:

a)     Plačilnih list za javne uslužbence za mesec marec 2023 za Ajlec Luka, Belcl Roka, Božič Majo, Ferčak Simono, Gomboc Lidijo, Gutalj Sabino, Himelrajh Simono, Horvat Sabino, Kerčmar Sašo, Kofjač Tadeja, Kosi Darka, Lazar Jožefo, Majerič Mirka, Marinič Srečka, Marovič Mojco, Maučec Huga, Mir Elizabeto, Mulec Boštjana, Nedog Mojco, Ploj Janeza, Prosič Vlada, Rakuša Borisa, Rantaša Janjo, Ristić Gorana, Rožman Matejo, Škamlec Zvonka, Štrajhar Silvo, Štefanec Zdenko, Toplak Natašo, Vrbančič Tatjano ter Žnidarič Kristjana, na način, da bo iz njih razvidno:

-       ime in priimek javnega uslužbenca;

-       podatek o povprečni mesečni delovni obveznosti Z050, mesečni delovni obveznosti Z051, povprečni plači v RS Z090, minimalni plači Z100, najnižji osnovi za prispevke Z101 in datum izplačila;

-       podatek o pogodbi o zaposlitvi;

-       poimenovanje delovnega mesta in naziva, deleža zaposlitve, plačnega razreda FJU IN FDMN in nominalne vrednosti plačnega razreda (Z370, Z371, Z550, Z380, Z381, Z073);

-       osnovna plača javnega uslužbenca oz. funkcionarja FJU (Z070, Z071, Z551, C010, C040, C050, C051, C150, Z104, Z120, Z124);

-       obračun rednega dela v bruto zneskih (A010, B010, C040, A020, E030, B020, D020, E010, A030G, C130, C080);

-       obračun bruto plače in nadomestil Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih;

-       obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I020, I022, I030, I081A) v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto znesku;

-       podatek o letnem dopustu (odmera, lanski ostanek, izkoriščeno, ostanek).

b)    Plačilno listo za mesec marec 2023 za župana Leljak Romana, na način, da bo iz nje razvidno:

-       ime in priimek funkcionarja;

-       podatek o povprečni mesečni delovni obveznosti Z050, mesečni delovni obveznosti Z051; povprečni plači v RS Z090, minimalni plači Z100, najnižji osnovi za prispevke Z101 in datum izplačila;

-       podatek o pogodbi o zaposlitvi;

-       poimenovanje delovnega mesta in naziva, deleža zaposlitve, plačnega razreda FJU IN FDMN in nominalne vrednosti plačnega razreda (Z370, Z371, Z550, Z380, Z381, Z073);

-        osnovna plača javnega uslužbenca oz. funkcionarja FJU (Z070, Z551, C010, C040, C050, C051, C150, Z104, Z120, Z124);

-       obračun rednega dela v bruto zneskih (A010, B010, E010);

-       obračun bruto plače in nadomestil Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih;

-       obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I081A) v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto znesku;

-       podatek o letnem dopustu (odmera, lanski ostanek, izkoriščeno, ostanek).

c)     Plačilni listi za mesec marec 2023 za podžupana Mulec Franja in Jelen Mirana, na način, da bo iz njih razvidno:

-       ime in priimek funkcionarja;

-       datum izplačila;

-       vrsta zaslužka (004, 032) v bruto zneskih;

-       skupna obremenitev v bruto znesku.

d)    Plačilno listo za mesec marec 2023 za honorarnega voznika Vaupotič Zvonka, na način, da bo iz nje razvidno:

-       ime in priimek;

-       datum izplačila;

-       vrsta zaslužka (048) v bruto znesku;

-       skupna obremenitev v bruto znesku.

2.   V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja z dne 7. 4. 2023 zahteval podatke o plačah župana in vseh zaposlenih na Občini Radenci, vključno z nagradami za oba podžupana in honorarnega voznika električnega avtobusa, za mesec marec 2023.  

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0006/2023-5 z dne 5. 7. 2023, s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ navaja, da je dne 16. 5. 2023 s strani IP prejel poziv zaradi molka organa št. 0900-111/2023/2, dne 23. 5. 2023 pa je organ izdal odločbo št. 090-0006/2023-4, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Zoper to odločitev se je prosilec pritožil, IP pa je dne 12. 6. 2023 izdal odločbo št. 090-161/2023/2, s katero je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu. Organ dalje povzema določbo 5. člena ZDIJZ in navaja, da je prosilec v obdobju od 19. 10. 2020 do 11. 4. 2023 vložil na organ 7 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Iz vsebine zahtev je razvidno, da je od občinske uprave zahteval pripravo zelo obsežnih podatkov, ki so se nanašali na posredovanje projektnih dokumentacij, celotnih dokumentacij s področja javnih razpisov, obsežnih dokumentov celotnih postopkov javnih dražb, stroškov plačil za celo leto itd. Glede na vloženo število zahtev prosilca, predvsem pa glede na vsebino zahtev, ki je terjala nesorazmerno veliko časa zaposlenim, da so pripravili podatke, je razvidno, da gre za prekomerno zasipanje organa z delom in za oviranje pri opravljanju nalog. Iz spletnih objav je razvidno, da namen prosilca ni bil dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, saj je prosilec pridobljene podatke objavljal v spletnih medijih za potrebe komentiranja ter jih na ta način zlorabil za namen obračunavanja z županom. Glede na to so zahteve prosilca šikanozne oziroma zlonamerne in predstavljajo zlorabo pravice. Organ zaključuje, da gre pri prosilcu za institut zlorabe pravice, zato je njegovo zahtevo zavrnil.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 20. 7. 2023, v kateri navaja, da so na občini zaposleni nekompetentni in so na delovnih mestih, kjer ne bi smeli biti, župan pa misli, da je bog in da lahko dela kar hoče. Podrejenim nalaga tudi nezakonita dela, če pa tega ne naredijo so šikanirani ali celo odpuščeni.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 31. 7. 2023, odstopil v odločanje IP.

Na podlagi poziva IP z dne 8. 8. 2023 je organ posredoval še dokumentacijo, ki je predmet prosilčeve zahteve, skladno s prvim odstavkom 10. člena ZInfP. Dne 24. 8. 2023 je organ posredoval še seznam zaposlenih v marcu 2023 na občini in plačno listo za še eno zaposleno osebo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Kot je razvidno iz pritožbe, prosilec izpodbija odločitev organa v celoti.

Glede zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ lahko, v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ, prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP najprej ugotavlja, da je v obravnavani zadevi na podlagi zahteve prosilca z dne 7. 4. 2023 organ že izdal odločbo št. 090-0006/2023-4 z dne 23. 5. 2023, s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga zlorabe pravice dostopa. Po vloženi pritožbi prosilca je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za to, da bi govorili o zlorabi pravice dostopa, saj ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. IP je zato z odločbo št. 090-161/2023/2 z dne 12. 6. 2023 zadevo vrnil v ponovno odločanje organu z napotilom, da mora organ vsebinsko obravnavati zahtevane dokumente in presoditi, ali gre za informacije javnega značaja oziroma ali je podana kakšna od zakonskih izjem od prostega dostopa.

IP ugotavlja, da organ v ponovljenem postopku ni sledil napotilom IP in je znova odločil, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato je IP skladno s četrtim odstavkom 251. člena ZUP sam rešil zadevo, kot sledi v nadaljevanju te odločbe.

Informacija javnega značaja

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati ter nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da zahtevana dokumentacija (torej podatki o plačah župana in vseh zaposlenih na Občini Radenci, vključno z nagradami za oba podžupana in honorarnega voznika električnega avtobusa, za mesec marec 2023) izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.

Predmet presoje tega postopka so tako:

a)     plačilne liste za mesec marec 2023 za naslednje osebe: Ajlec Luka, Belcl Rok, Božič Maja, Ferčak Simona, Gomboc Lidija, Gutalj Sabino, Himelrajh Simona, Horvat Sabina, Kerčmar Saša, Kofjač Tadej, Kosi Darko, Lazar Jožefa, Majerič Mirko, Marinič Srečko, Marovič Mojca, Maučec Hugo, Mir Elizabeta, Mulec Boštjan, Nedog Mojca, Ploj Janez, Prosič Vlado, Rakuša Boris, Rantaša Janja, Ristić Goran, Rožman Mateja, Škamlec Zvonko, Štrajhar Silva, Štefanec Zdenka, Toplak Nataša, Vrbančič Tatjana in Žnidarič Kristjan;

b)    plačilna lista za mesec marec 2023 za župana Leljak Romana;

c)     plačilni listi za mesec marec 2023 za podžupana Mulec Franja in Jelen Mirana:

d)    plačilna lista za mesec marec 2023 za honorarnega voznika Vaupotič Zvonka.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do zahtevanih informacij dopusten oziroma, ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Izjema varstva osebnih podatkov

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v plačilnih listah izpolnjujejo merila za osebni podatek.

Plačilne liste pod točko a) in b) za mesec marec 2023 vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega in začasnega prebivališča, povprečna mesečna delovna obveznost (Z050), mesečna delovna obveznost (Z051), številka pogodbe o zaposlitvi, šifra delovnega mesta in poimenovanje delovnega mesta (Z370), šifra naziva in poimenovanje naziva (Z371), plačni razred FJU in FDMN (Z380 in Z381), nominalno vrednost plačnega razreda (Z073), osnovna plačo javnega uslužbenca oz. funkcionarja FJU (Z070, Z071, Z551, C020, C010, C040, C050, C051, C150, Z104, Z120, Z124), obračun rednega dela v bruto in neto zneskih (A010, B010, C040, A020, E030, B020, D020, E010, A030G, C130, C080, G030, H060, H012, H020, H021, H120), obračun bruto plače in nadomestil Z080 (M010, Z270) v bruto zneskih, neto plača (Z290), obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I020, I022, I030, I081A) v bruto in neto znesku in skupno povračilo stroškov v bruto znesku, podatek o seštevku neto plače, neto drugih prejemkov in povračil stroškov, zneski posameznih in skupnih odtegljajev, obračun davkov in prispevkov od plače (neto in bruto zneski), obračun kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru izplačila premije po ZKDPZJU,  podatek o TRR računu, podatek o znesku izplačila na TRR (neto).

Ob tem IP ugotavlja, da vse plačilne liste vsebujejo tudi podatka o povprečni in minimalnim plači, pri čemer IP pojasnjuje, da ta dva podatka ne predstavljata osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taka ne moreta biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Plačilne liste pod točko c) in d) za mesec marec 2023 pa vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, davčna številka, sejnine in nagrade v bruto in neto znesku (004), potni nalogi (0032), bruto in neto znesek plačila za honorarnega voznika (048), normirane stroške, posebne davčne olajšave, dajatve upravičenca (5 in 16) in dajatve izplačevalca (3, 14, 18).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Po šestem odstavku navedenega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja, brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.^[1] Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih plačilnih listah niso varovani podatki o: imenu in priimku, poimenovanju delovnega mesta in naziva, deležu zaposlitve in plačnem razredu, nominalni vrednosti plačnega razreda, osnovni plači FJU, povprečni mesečni delovni obveznosti, mesečni delovni obveznosti, bruto plači, obračunu rednega dela (ali sejnin in nagrad) v bruto zneskih, obračunu praznika, dopusta v bruto zneskih, drugih dodatkih (npr. redna delovna uspešnost za javne uslužbence, položajni dodatek, delo preko polnega delovnega časa, dodatek za izmensko delo, dodatek za stalno pripravljenost (v bruto zneskih, če iz njih ni razviden dodatek za delovno dobo), obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto zneskih in o znesku, ki je bil vplačan kot skupna premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Prav tako niso varovani podatki o odmeri letnega dopusta javnemu uslužbencu ter podatek o izkoriščenem in lanskem ostanku dopusta. Pri vseh navedenih podatkih gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, dostop do katerih se dovoli na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP še dodaja, da podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil.

IP ni našel pravne podlage za razkritje ostalih osebnih podatkov, in sicer davčne številke, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, podatka o delovni dobi, kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače, kot bruto in neto znesek ali v obliki dodatka v količniku, vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, podatke o bolniški odsotnosti, vse neto zneske izplačanih dodatkov, bonitet, drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatek o skupni neto plači in podatke o končnem izplačilu na transakcijski račun posameznika, podatke o morebitnih odtegljajih, podatke o obračunanih davkih in prispevkih iz plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja, podatek o številki transakcijskega računa posameznika, zato mora organ te podatke na zahtevanih plačilnih listah varovati in jih ne sme posredovati prosilcu.

Ti podatki namreč niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca, zato so varovani.[2] IP še poudarja, da so podatki o neto zneskih izplačil varovani, razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Pri tem IP ponovno opozarja, da je potrebno varovati vse podatke o bruto specifikaciji dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo, torej tistih bruto zneskov, iz katerih je mogoče izračunati dodatek za delovno dobo.

Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival prizadetih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. ZSPJS namreč določa, da so določeni deli plač v javnem sektorju javni, kar vse izhaja iz vsebine 38. člena ZSPJS.

Upoštevaje vse navedeno je IP delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanem dokumentu prekriti, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22).

[2] Enako stališče v zvezi z dostopom do plačilnih list javnih uslužbencev izhaja že iz odločb IP npr. št. 090-211/2016/9 z dne 18. 11. 2016, 090-55/2019/5 z dne 25. 3. 2019, 090-32/2020 z dne 11. 3. 2020.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.