prosilec - Občina Radenci

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval zapisnik javne dražbe, na kateri so se prodala občinska stanovanja, prodajne pogodbe in potrdila o vplačilu varščin in kupnin. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedena izjema ni v celoti podana, hkrati pa gre za dokumente, ki kažejo na razpolaganje z javnimi sredstvi organa, ki mora biti javno in transparentno. IP je organu naložil, da v dokumentih prekrije varovane osebne podatke in prosilcu omogoči delni dostop do preostalega dela zahtevane dokumentacije.

ODLOČBA:

Številka: 090-61/2022/4

Datum: 23. 2. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 251. člena in prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 2. 2022, zoper odločbo Občine Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci (v nadaljevanju organ), št. 090-0002/2022-2 z dne 28. 1. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 1. 2. 2022 zoper odločbo Občine Radenci, št. 090-0002/2022-2 z dne 28. 1. 2022, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

1.1. Zapisnik javne dražbe za prodajo nepremičnin – stanovanj Občine Radenci po znižani ceni, št. 4780-0029/2021-6 z dne 12. 11. 2021, pri čemer mora prekriti: 

- naslove članov komisije za vodenje postopkov prodaje nepremičnin (str. 2), 

- naslov, EMŠO in davčno številko dražitelja (zadnja dva odstavka na str. 5, prvi in tretji odstavek na str. 6), 

- datum rojstva in naslov poslovnega kolega kupca (zadnji odstavek na str. 8);

1.2. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 9. 11. 2021 12:40, pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«),

1.3. Prodajno pogodbo št. 4780-0029/2021-10 z dne 19. 11. 2021, pri čemer mora prekriti: 

      - v uvodnem delu pogodbe, tč. 2, str. 1: naslov, EMŠO in davčno številko kupke,

      - v 1. členu, vrstica a): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do  vrstice b),

     - v 7. členu: EMŠO in naslov kupke,

     - na potrdilu o overitvi podpisa (9.-11. vrstica): državljanstvo in EMŠO kupke, številka osebne izkaznice in datum izdaje,

1.4. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 17.12. 2021, 07:53, pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«),

1.5. Prodajno pogodbo št. 4780-0029/2021-11 z dne 19. 11. 2021, pri čemer mora prekriti:

      - v uvodnem delu pogodbe, tč. 2, str. 1: naslov, EMŠO in davčno številko kupca,

      - v 1. členu, vrstica b): naslov najemnika in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice c),

     - v 1. členu, vrstica c): naslov najemnika,

     - v 7. členu: EMŠO in naslov kupca,

     - na potrdilu o overitvi podpisa (9.-11. vrstica): državljanstvo in EMŠO kupca, številka osebne izkaznice in datum izdaje,

1.6. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 17.12. 2021, 07:48 (prvi del kupnine), pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«),

1.7. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 17.12. 2021, 07:48 (drugi del kupnine), pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«),

1.8. Prodajno pogodbo št. 4780-0029/2021-9 z dne 19. 11. 2021, pri čemer mora prekriti:

       - v uvodnem delu pogodbe, tč. 2, str. 1: naslov, EMŠO in davčno številko kupca,

      - v 1. členu, vrstica a): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do  alineje b),

     - v 7. členu: EMŠO in naslov kupca,

     - na potrdilo o overitvi podpisa (9.-11. vrstica): državljanstvo in EMŠO kupca, številka osebne izkaznice in datum izdaje,

1.9. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 17.12. 2021, 07:50, pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«),

1.10. Prodajno pogodbo št. 4780-0029/2021-8 z dne 19. 11. 2021, pri čemer mora prekriti:

                  - v uvodnem delu pogodbe, tč. 2, str. 1: naslov, EMŠO in davčno številko kupca,

        - v 1. členu, vrstica b): naslov najemnika,

        - v 1. členu, vrstica c): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice d),

        - v 1. členu, vrstica d): naslov najemnice,

        - v 1. členu, vrstica e): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice f)

       - v 7. členu: EMŠO in naslov kupca,

       - na potrdilu o overitvi podpisa (9.-11. vrstica): državljanstvo in EMŠO kupca, številka osebne izkaznice in datum izdaje,

1.11. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 17.12. 2021, 07:50, pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«),

1.12. Prodajno pogodbo št. 4780-0029/2021-7 z dne 19. 11. 2021, pri čemer mora prekriti:

                 - v uvodnem delu pogodbe, tč. 2, str. 1: naslov, EMŠO in davčno številko kupca,

                 - v 1. členu, vrstica b): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do  vrstice c),

                 - v 1. členu, vrstica c): naslov najemnika in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do  vrstice d),

                 - v 1. členu, vrstica d): naslov najemnice,

                 - v 1. členu, vrstica e): naslov najemnika,

  - v 1. členu, vrstica f): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice g),

  - v 1. členu, vrstica g): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice h),

  - v 1. členu, vrstica h): naslov najemnika in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice i),

  - v 1. členu, vrstica i): naslov najemnika in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice j),

  - v 1. členu, vrstica j): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice k),

  - v 1. členu, vrstica k): naslov najemnice,

  - v 1. členu, vrstica l): naslov najemnika,

  - v 1. členu, vrstica m): naslov najemnice in celotno besedilo, ki sledi datumu najemne pogodbe (do vrstice n),

                - v 7. členu: EMŠO in naslov kupca,

         - na potrdilu o overitvi podpisa (9.-11. vrstica): državljanstvo in EMŠO kupca, številka osebne izkaznice in datum izdaje,

1.13. Potrdilo o odobritvi podračuna, izpisano iz spletne aplikacije dne 17.12. 2021, 07:50, pri čemer mora prekriti račun, naslov in pošto kupca (v delu tabele z nazivom »nalogodajalec«).

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 10. 1. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled v prodajo neprofitnih stanovanj Občine Radenci, in sicer:

a)     zapisnik javne dražbe in pogodbo med kupcem in Občino Radenci,

b)    overjene kupoprodajne pogodbe,

c)     vplačila varščin,

d)    potrdila kupnin,

e)     zakaj ni bilo prodano stanovanje na ….

Prosilec je navedel, da želi prejeti informacije v obliki klasične pošte.

Organ je dne 28. 1. 2022 izdal odločbo št. 090-0002/2022-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da vprašanje o tem, zakaj ni bilo prodano stanovanje na …, ne predstavlja informacije javnega značaja. Organ namreč po ZDIJZ prosilcu ni dolžan dajati in pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta. Glede na navedeno zastavljeno vprašanje ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike, zato je organ zahtevo v tem delu zavrnil.

Organ je ugotovil, da je zahteva prosilca, ki se sicer nanaša na obstoječe dokumente, premalo natančno opredeljena, saj je organ izvedel več javnih dražb, ki se nanašajo na prodajo neprofitnih stanovanj organa, prosilec pa ni navedel zapisnik katere javne dražbe želi prejeti. Ker je bilo v zvezi z izvedenimi javnimi dražbami tudi več kupcev, organ ne more ugotoviti, katero pogodbo med kupcem in organom prosilec zahteva. Premalo so opredeljene tudi zahteve za vpogled v kupoprodajne pogodbe, vplačilo varščin in potrdila kupnin. Ker prosilec zahteve ni dovolj natančno opredelil, jo je organ zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 1. 2. 2022 vložil pritožbo. V pritožb je pojasnil, da je zaprosil za dokumentacijo, ki se nanaša na javno dražbo organa št. 4780-0029/2021-1 z dne 22. 10. 2021, na kateri so se prodajala neprofitna stanovanja organa. Na javni dražbi se je prodalo 20 neprofitnih stanovanj v kompletu, javna dražba je bila izpeljana dne 12. 11. 2021 na Občini Radenci. Ker gre za prodajo javnih stanovanj, mora biti prodaja javno dostopna in transparentna. Ker gre za porabo občinskih sredstev in se pogodbe sklepajo z osebo javnega sektorja, ne sme biti dvoma o upravičenosti dostopa do zahtevanih podatkov. Prosilec je navedel, da zahteva kopije:

a)     zapisnika javne dražbe Občine Radenci št. 4780-0029/2021-1 z dne 22. 10. 2021 ter prodajno pogodbo med kupcem in občino. Če je prodajnih pogodb več, prosi za kopije vseh

b)    overjeno kupoprodajno pogodbo javne dražbe občine Radenci 4780-0029/2021-1, če je kupoprodajnih pogodb več, zahteva kopije vseh,

c)     vplačilo varščin javne dražbe Občine Radenci št. 4780-0029/2021-1 z dne 22. 10. 2021,

d)    potrdilo plačanih kupnin javne dražbe Občine Radenci št. 478-0029/2021-1 z dne 22. 10. 2021.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-0002/2022-5 z dne 14. 2. 2022, skupaj z dokumentacijo, ki je bila predmet zahteve prosilca.

Ob odstopu pritožbe je organ podal dodatno obrazložitev, da je bil postopek prodaje občinskih stanovanj planiran v programu razpolaganja s premoženjem občine za leto 2021 in da je bil v celoti javno objavljen. Prvo javno zbiranje ponudb, kjer so kot kupci sodelovali najemniki stanovanj, je bilo objavljeno na spletni strani občine junija 2021. Drugi postopek je potekal v obliki javne dražbe in je bil na spletni strani občine objavljen 22. 10. 2021. Organ meni, da je zahteva prosilca nesorazmerna in posega v varstvo osebnih podatkov drugih oseb, saj pogodbe in izpisi o plačilih vsebujejo občutljive osebne podatke. Prosilec tudi ni navedel interesa za pridobitev teh podatkov, prav tako pa ni med najemniki prodanih občinskih stanovanj.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP uvodoma ugotavlja, da je organ zavrnil zahtevo prosilca z razlogom, da zahteva ni dovolj natančno opredeljena. IP ugotavlja, da tovrstno postopanje ni skladno z ZDIJZ. Organ namreč zahteve na tej podlagi ne more neposredno zavrniti, ne da bi prej spoštoval določbo 18. člena ZDIJZ glede dopolnitve zahteve, ki določa, da če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ in ki ne sme biti krajši od 3 delovnih dni, dopolni. Pri dopolnitvi zahteve je dolžnost uradne osebe iz 9. člena ZDIJZ, da prosilcu nudi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Iz predložene dokumentacije ni razvidno, da bi organ prosilca predhodno pozval na dopolnitev, prav tako tudi ni razvidno, da bi mu pri dopolnitvi zahteve nudil pomoč. Prosilec je šele na podlagi prejete zavrnilne odločbe ugotovil, da je organ njegovo zahtevo štel za nepopolno, zato je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je svojo zahtevo ustrezno dopolnil in izrecno navedel, katere konkretne dokumente zahteva. Organ bi lahko po prejemu pritožbe (s katero je prosilec odpravil tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih je organ zavrnil njegovo zahtevo), skladno z 243. členom ZUP izdal nadomestno odločbo. Drugi odstavek 243. člena ZUP namreč določa, da organ, ki je izdal odločbo, dopolni postopek tudi tedaj, kadar navede pritožnik v pritožbi taka dejstva in take dokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o zadevi drugačna, Glede na to, da organ ni postopal skladno z 18. členom ZDIJZ v postopku na prvi stopnji, prav tako pa postopka ni dopolnil niti po prejemu pritožbe, je IP štel, da je prosilec s pritožbo ustrezno dopolnil svojo zahtevo in je presojal dostop do zahtevane dokumentacije, kot je opredeljena v sami pritožbi. Da je prosilec zahteval navedene dokumente, je posredno pritrdil tudi organ, s tem ko je IP, skupaj s pritožbo, odstopil v reševanje tudi predmetne dokumente.

Organ je IP posredoval naslednje dokumente:

- zapisnik javne dražbe št. 4780-0029/2021-6 z dne 12. 11. 2021,

- sporazum z dne 7. 11. 2021,

- potrdilo o plačani varščini z dne 9. 11. 2021,

- prodajna pogodba št. 4780-0029/2021-7 z dne 19. 11. 2021, s potrdilom o plačani kupnini,

- prodajna pogodba št. 4780-0029/2021-8 z dne 19. 11. 2021, s potrdilom o plačani kupnini,

- prodajna pogodba št. 4780-0029/2021-9 z dne 19. 11. 2021, s potrdilom o plačani kupnini,

- prodajna pogodba št. 4780-0029/2021-10 z dne 19. 11. 2021, s potrdilom o plačani kupnini in

- prodajna pogodba št. 4780-0029/2021-11 z dne 19. 11. 2021, s potrdilom o plačani kupnini.

IP ugotavlja, da predstavljajo vsi, razen dokumenta iz druge alineje, dokumente, ki jih je prosilec navedel v svoji zahtevi z dne 6. 1. 2022, zahtevane pogodbe pa so tudi opremljene s potrdilom o overitvi podpisa. IP ugotavlja, da se sporazum iz druge alineje vsebinsko sicer nanaša na predmetno javno dražbo in na pogodbeni odnos med različnimi kupci in način razdelitve stanovanj v primeru uspešne dražbe, vendar IP ugotavlja, da navedenega dokumenta ni mogoče uvrstiti med nobenega od zahtevanih dokumentov, zato IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval dostopa do sporazuma z dne 7. 11. 2021, zato navedeni dokument ni predmet tega pritožbenega postopka. Prav tako organ v svoji odločbi nikjer ni specificiral, o katerih dokumentih je odločal, niti ni mogoče nedvomno ugotoviti, da je predloženi sporazum sestavni del katerega od zahtevanih dokumentov, zato ni mogoče šteti, da je organ odločil tudi o dostopu do navedenega dokumenta, saj ga prosilec tudi ni navedel v svoji zahtevi.

Predmet tega pritožbenega postopka je dostop do zgoraj navedenih dokumentov, in sicer do zapisnika javne dražbe, potrdila o plačani varščini, navedenih prodajnih pogodb in potrdil o plačani kupnini. IP je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije, oz. ali je podana izjema varstva osebnih podatkov, na katero se je skliceval organ v obrazložitvi, ob odstopu same pritožbe.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Posredovanje dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke prosilcu po ZDIJZ, predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga.

IP je uvodoma ugotovil, da osebnega podatka ne more predstavljati dokument kot celota, kot je zmotno odločil organ. Osebne podatke namreč lahko predstavljajo deli te dokumentacije, pri čemer IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo tako nevarovane osebne podatke, tj. osebne podatke, ki jih je dopustno razkriti, kot varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. V dokumentih se nahajajo sledeči osebni podatki:

- imena in priimki, naslovi in podpisi članov Komisije za vodenje postopkov prodaje nepremičnin po sklepu župana,

- ime, priimek, izobrazba in podpis osebe, zaposlene pri organu (pooblaščenke za vodenje javne dražbe),

- ime in priimek zainteresirane javnosti, ki se je udeležila dražbe, 

- ime in priimek sodnega cenilca,

- ime, priimek in naslov, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, TRR račun in podpis dražitelja,

- ime in priimek, podpis župana,

- ime in priimek, datum rojstva, naslov, EMŠO in podpis sopogodbenika dražitelja,

- osebni podatki kupcev (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka, podpis, TRR račun, državljanstvo številka osebnega dokumenta),

- osebni podatki najemnikov stanovanj (ime, priimek, naslov, družinska razmerja),

- ime, priimek, sedež in podpis notarke.

Navedeni podatki že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov, na katere se nanašajo, zaradi česar gre skladno z določbami Splošne uredbe za osebne podatke. Na podlagi teh identifikacijskih osebnih podatkov tudi nekateri preostali deli dokumentov predstavljajo osebne podatke (npr. družinska razmerja najemnikov, višina kupnine, parcelne številke nepremičnin, katerih lastniki so postali kupci ipd.).

Parcelne številke nepremičnin so objavljene v zemljiški knjigi. Dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki je varovan z ZVOP-1 in Splošno uredbo. Iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZZK-1) namreč izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Po 4. členu ZZK-1 so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevajoč navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. K navedenim argumentom se pridružuje tudi dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1). 

Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS-1 stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Stvarno premoženje občine tako predstavljajo tudi nepremičnine – stanovanja, ki so bila predmet javne dražbe. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja, kot ravnanje je tako mogoče šteti tudi razpolaganje s stvarnim premoženjem, oz. prodajo stvarnega premoženja. ZSPDSLS-1 v 7. in 8. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno je v konkretnem primeru na podlagi določb ZSPDSLS-1 treba podatke o parcelnih številkah nepremičnin obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem občine, torej jih šteti kot javne. Poleg tega, da je podatek o parceli prek načela javnosti zemljiške knjige dodaten identifikator prodajalca (in zaradi javnosti zemljiške knjige tudi nevarovan osebni podatek), je ta podatek pomemben tudi za identifikacijo predmeta pogodbe. Brez znanega predmeta pogodbe razkritje zahtevanega dokumenta ni smiselno, izničen pa bi bil tudi namen ZSPDSLS-1. 

Iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Z navedeno določbo ZDIJZ se med drugim omogoča nadzor nad porabo proračunskega denarja. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za podatke o razpolaganju z nepremičninami, ki so predstavljale premoženje občine, podatki o razpolaganju s premoženjem občine pa predstavljajo javne informacije. Skladno z upravnosodno prakso je treba »podatke o porabi javnih sredstev« tolmačiti široko, ne samo ko gre za odhodke in odlive sredstev iz računa organa, temveč tudi, kadar gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem ali za spremembo premoženja iz ene oblike v drugo obliko premoženja (npr. sprememba premoženja iz lastništva na nepremičninah v denarna sredstva v obliki kupnine.) 

Navedeno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015 (str. 9) in drugih, kjer je navedlo, da »organ upravlja z državnim premoženje v obliki naložb, ki so v lasti države in gre zato za informacije, ki so povezane s porabo oziroma razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja teh sredstev tako predstavlja porabo javnih sredstev oziroma njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja.« Če premoženje organa predstavljajo že deleži organa v gospodarskih družbah, toliko bolj to velja za lastništvo organa na nepremičninah in razpolaganje s temi.

Dejstvo, da je organ v zameno za prodano premoženje prejel protivrednost v denarju, v konkretnem primeru ni relevantno za odločitev, ali gre za porabo javnih sredstev, saj je tudi sprememba premoženja iz ene v drugo obliko, lahko predmet prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedenemu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v citirani odločbi (str. 9), in sicer je navedlo, da »je treba pojem porabe po mnenju sodišča razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja in ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.« 

IP na tem mestu opozarja še na stališče sodišča iz zgoraj citirane sodbe, da kadar kupci sklepajo pravni posel z osebo javnega prava, se morajo pri tem zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Upravno sodišče je v citirani sodbi navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni. Posledično to pomeni tudi, da fizične osebe, oz. posamezniki, ki so sklenili pravni posel z občino, kot osebo javnega prava, ne morejo pričakovati popolne zasebnosti glede sklenjenega pravnega posla, saj je občina z zakonom zavezana k višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti, kar pomeni tudi, da morajo biti pogodbe v delu, v katerem predstavljajo porabo javnih sredstev, javne.

Podatek o višini kupnine ne more biti varovan osebni podatek, saj gre za sredstva, namenjena nakupu nepremičnin, ki so (bile) v lasti organa in kažejo na javnost in transparentnost postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem organa. Zato teh podatkov ni mogoče šteti za varovane osebne podatke. Podatki o porabi javnih sredstev so namreč vedno javni. Poleg tega pa sklepanje kupoprodajnih pogodb med samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in fizičnimi osebami predstavlja tudi podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti, ki je tudi javno na podlagi 8. člena ZSPDSLS-1. 

Prav tako je v konkretnem primeru dopustno razkriti osebna imena kupcev. Kupci v tem delu ne morejo pričakovati varstva svoje zasebnosti, saj so sklenili pravni posel z osebo javnega prava. Porabo javnih sredstev pa je treba presojati ob upoštevanju splošnih načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ in v konkretnem primeru namen ZSPDSLS-1. Namen ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Med tem ko ZSPDSLS -1 v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. IP je na tej podlagi razkril tudi ime in priimek udeleženca javne dražbe (zainteresirana javnost), saj gre tudi pri tem podatku za osebni podatek enega od kupcev).

Ob upoštevanju navedenega predstavljajo nevarovane osebne podatke podatki o imenu in priimku fizične osebe, ki sklene pogodbo z občino, njen podpis na pogodbi, višina kupnine, podatek o plačilu kupnine, saj so ti podatki neposredno povezani s porabo javnih sredstev. Slednje pa ne velja tudi za preostale osebne podatke in druge vrste varovanih podatkov (npr. podatek o stalnem prebivališču, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, številka transakcijskega računa ipd.), saj ti presegajo pojem podatka o porabi javnih sredstev in posledično niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Samo na tak način je mogoče vršiti transparenten nadzor nad upravljanjem z javnimi sredstvi ter ob tem tudi dopustiti možnost preverjanja, ali je bilo razpolaganje z javnimi sredstvi izvršeno skladno z zakonom.

Z navedeno argumentacijo se sledi tudi dosedanji praksi IP, npr. odločba IP, št. 090-196/2010 z dne z dne 9. 2. 2011, odločba IP, št. 090-72/2011/2 z dne 2. 6. 2011 in odločba IP št. 090-215/2017/3 z dne 9. 10. 2017, v katerih so bili razkriti podatki o vrednosti pogodbe, parcelnih številkah in imenu ter priimku lastnika nepremičnine.

Dovoljeno je razkriti tudi naslednje osebne podatke:

- imena in priimke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, saj je zakonska podlaga za njihovo razkritje podana v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ,

- imena in priimke ter podpis notarja in sodnega cenilca, saj gre v tem primeru za opravljanje javne funkcije in za podatke, ki so javno navedeni v imeniku notarjev oz. v imeniku sodnih cenilcev,

- imena in priimke članov Komisije za vodenje postopkov prodaje nepremičnin po sklepu župana, saj gre za javno funkcijo, ki jo je na člane komisije prenesel župan, zaradi česar gre za osebne podatke javnih funkcionarjev (oz. oseb, ki so za konkretni primer odločale v okviru podeljene javne funkcije), ki jih je dovoljeno razkriti skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ.

Predmet prodaje so bila stanovanja, glede katerih je imela občina sklenjene najemne pogodbe s fizičnimi osebami, ki so zaradi prenosa najemnega razmerja na novega lastnika nepremičnin, prav tako navedene v zahtevanih pogodbah. IP ugotavlja, da predstavljajo imena in priimki najemnikov, ki so imeli z občino sklenjeno pogodbo o najemu stanovanj, ki so (bile) v lasti občine), podatke o razpolaganju s stvarnim premoženjem občine oz. podatke o porabi javnih sredstev. Ker je občina zavezana k transparentnosti ravnanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem, je zavezana tako pri prodaji tega, kot tudi pri dajanju v najem. Razpolaganje s stvarnim premoženjem je namreč, kot navedeno že zgoraj, javno, kar pomeni, da je javno tudi v tistem delu, ki se nanaša na oddajanje navedenega premoženja v najem. Posledično osebno ime najemnika stanovanja, ki je (bilo) v lasti občine, ne uživa enakega varstva osebnih podatkov, kot ga uživa najemnik tržnih in zasebnih stanovanj, saj je občina na podlagi ZSPDSLS-1 in ZDIJZ povržena višji stopnji transparentnosti, javnosti in odgovornosti razpolaganja s stvarnim premoženjem, na podlagi česar so javni tudi podatki o imenu in priimku najemnika, ne pa tudi morebitni drugi osebni podatki najemnika (njegov naslov, družinska razmerja, podatek o tem s kom živi v stanovanju ipd.), saj ti podatki presegajo pojem podatka o porabi javnih sredstev. Posledično je IP v dokumentih za nevarovane osebne podatke štel tudi osebna imena najemnikov, ki so imeli sklenjeno najemno pogodbo z občino za stanovanje, ki je predmet zahtevanih pogodb.

IP v zaključku še pojasnjuje, da se dostop do dokumentov presoja preko načela erga omnes, kar pomeni, da se pri presoji, ali gre za prosto dostopne informacije presoja, ali so te dostopne komurkoli, ne glede na morebitne specifične okoliščine konkretnega prosilca. Prosilec ima namreč pravico pridobiti le tiste dokumente, ki bi jih lahko prejel tudi kdorkoli drug. Za dostop do informacij javnega značaja prosilci namreč niso dolžni izpolnjevati nobenih pogojev in tudi niso dolžni izkazati ali pojasniti namena, zaradi katerega zahtevajo informacije. Prav tako za odločitev v konkretnem primeru ni pomembno dejstvo, da prosilec ni najemnik prodanih stanovanj. Če so informacije prosto dostopne za kogarkoli, je namreč namen posameznega prosilca za dostop do dokumentov, pravno irelevanten. IP še ugotavlja, da obseg zahteve prosilca ni prekomeren, saj je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da gre za dostop do petih pogodb, zapisnika in sedmih potrdil o vplačilih (varščina in kupnine), kar ne predstavlja nesorazmerne zahteve, o kateri ne bi bilo mogoče odločiti.

IP v zaključku še pojasnjuje, da je organ pravilno odločil v delu, v katerem je zavrnil posredovanje odgovora na vprašanje, zakaj organ ni prodal tudi stanovanja na naslovu .... Kot je organ pravilno ugotovil, so lahko predmet dostopa po ZDIJZ le že obstoječi dokumenti, s katerimi organ razpolaga in da organi v postopku po ZDIJZ prosilcem niso dolžni podajati odgovorov na vprašanja in pojasnjevati svojih odločitev. IP zato na tej točki zgolj podaja pojasnilo, da ZDIJZ sicer ne varuje pravice prosilca zahtevati odgovore na postavljena vprašanja, lahko pa prosilec vprašanja postavlja skladno z Uredbo o upravnem poslovanju. Ta v 17. členu določa, da je organ dolžan odgovoriti na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. Organ je dolžan odgovoriti na vprašanja najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta. Ne glede na navedeno dolžnost organa glede odgovarjanja na prejeta vprašanja, pa IP ni pristojen, da bi organu naložil posredovanje odgovora, saj IP v tem primeru ni pritožbeni organ in ne nadzira izvrševanje Uredbe o upravnem poslovanju, saj slednje sodi v pristojnost Inšpektorata za javni sektor.

IP je tako zaključil, da je pritožba v delu, ki se nanaša na osebna imena kupcev, osebna imena najemnikov, osebna imena, telefonske in elektronske naslove javnih uslužbencev, javnih funkcionarjev, osebna imena notarja in cenilca, podatek o višini kupnine in podatke o parcelnih številkah nepremičnin ter na tisti del dokumentov, ki ne predstavlja osebnih podatkov, utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno oz. zmotno ugotovil dejstva. Zato je IP dopolnil postopek in odpravil pomanjkljivosti ter pritožbi prosilca delno ugodil na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Preostali identifikacijski podatki, tj. podatek o stalnem prebivališču, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, številka transakcijskega računa, državljanstvo, informacije o družinskih razmerah in drugi osebni podatki, ki presegajo pojem podatka o porabi javnih sredstev in za razkritje katerih ni podana zakonska podlaga, ne prestavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja. Organ je tudi ustrezno odločil glede zavrnitve zahteve v delu, v katerem je prosilec zahteval odgovor na vprašanje po ZDIJZ. IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do varovanih osebnih podatkov, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v tretji točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke