prosilec - Občina Puconci

POVZETEK:

Predmet tega pritožbenega postopka je bilo vprašanje, ali organ razpolaga z dobesednim prepisom oz. t.i. magnetogramom seje Občinskega sveta Občine Puconci z dne 25. 11. 2021 in ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki v celoti zavrnil posredovanje zvočnega zapisa oz. t.i. zvočnega posnetka navede seje. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z magnetogramom ne razpolaga, glede zvočnega zapisa seje pa je podana izjema varstva osebnih podatkov ( 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se zahtevi prosilke ni dalo ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-80/2022/3

Datum: 24. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 25. 2. 2022, zoper odločbo Občine Puconci, Puconci 80, 9201 Puconci (v nadaljevanju organ), št. 090-0001/2022 z dne 9. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 25. 2. 2022, zoper odločbo Občine Puconci št. 090-0001/2022 z dne 9. 2. 2022, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 31. 12. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala posredovanje naslednje dokumentacije:

• Izrezek zvočnega posnetka seje občinskega sveta z dne 25. 11. 2021, ki se nanaša na tisto točko dnevnega reda, v okviru katere je potekala seznanitev občinskega sveta z dopisom odvetniške pisarne in ji je potem sledila razprava svetnikov v okviru te točke (v kakršnemkoli zvočnem formatu) ali pa dobesedni prepis celotne razprave pri tej točki,
• Vprašanje (e-mail), ki ga je občinska uprava naslovila na Inštitut Idealis na podlagi sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z dne 10. 11. 2021 z navedbo prilog, poslanih inštitutu. Sklep se je glasil: "Ustanoviteljici javnega zavoda Razvojni svet Občine Puconci se nalaga, da pridobi pravno mnenje glede izvedbe postopka izbire direktorja zavoda (pristojnost) in se pregleda vloge vseh kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis, glede izpolnjevanja razpisnih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta direktorja javnega zavoda",
• Kdo je odločil, da se za to mnenje zaprosi Inštitut Idealis in podatek o tem, koliko je to mnenje stalo,
• Navedbo pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov (vlog kandidatov) Inštitutu Idealis za njihovo obdelavo,
• Odgovor Inštituta Idealis glede pristojnosti izvedbe postopka izbire direktorja zavoda in njihovega "pregleda vlog",
• Vabilo za zadnjo sejo Sveta zavoda Razvojnega zavoda, z dne 29. 12. 2021 ter zapisnik s te seje.

Organ je po izdaji sklepa, št. 090-0001/2022 z dne 24. 1. 2022, o podaljšanju roka za odločitev, izdal odločbo, št. 090-0001/2022 z dne 9. 2. 2022, s katero je prosilkino zahtevo delno zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je zahtevi prosilki ugodil v delu, v katerem je zahtevala posredovanje dokumentacije ter odgovore na zastavljena vprašanja, kot to izhaja iz 2. do 6. alineje njene zahteve. Organ je v celoti zavrnil dostop do 1. alineje zahteve prosilke, pri čemer je pojasnil, da ima član sveta ali drugi udeleženec seje, na podlagi 54. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Puconci -1 (dalje Poslovnik), pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.

Glede zahteve za posredovanje dobesednega prepisa zvočnega zapisa seje (magnetograma) je organ pojasnil, da s slednjim ne razpolaga, saj zvočni posnetek sej občinskega sveta služi zgolj kot pripomoček za izdelavo zapisnika seje in se magnetogram zapisa posnetka nikoli ne izdeluje. Ker organ z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil.

Dne 25. 2. 2022 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0001/2022 z dne 9. 2. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedla, da je po izdanem Sklepu o podaljšanju roka za posredovanje zahtevanih informacij, z dne 11. 2. 2022, prejela delni odgovor organa, in sicer dopis št. 007-0002/2021 z dne 17. 11. 2022, ki je bil posredovan na Idealis - Inštitut za plače in delovna razmerja. Organ ji je pojasnil, da je bilo na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s sklepom odločeno, da se ustanoviteljici javnega zavoda nalaga, da pridobi pravno mnenje. Občinska uprava je predlagala imenovani inštitut, s čimer so se strinjali člani navedene komisije, kateri so se tudi soglasno dogovorili, da se hkrati v pregled pošljejo vse vloge kandidatov. Z omenjeno institucijo je organ v ta namen sklenili tudi Pogodbo o obdelavi osebnih podatkov in s tem poskrbel za varstvo osebnih podatkov kandidatov. Kot je navedeno v samem mnenju inštituta, vloge niso bile pregledane, ker se je pri pregledu ugotovilo, da je besedilo razpisa nezakonito in je vsakršen pregled vlog brezpredmeten. K odgovoru organa sta bili pripeti dve prilogi, dopis občine Inštitutu Idealis in izdan račun Inštituta Idealisa za 8 ur dela, za strokovno pravno mnenje. Da je obstajala tudi pravna podlaga za posredovanje vlog oziroma dokumentacije inštitutu, je bilo izkazano "z besedo", kar verjetno ustreza zaprosilu "navedbi pravne podlage", oziroma je to podkrepljeno s tem, da omenjeni Inštitut ni pregledoval vlog in je zato to brezpredmetno. To, torej pravno mnenje, ji ni bilo posredovano. Prosilka je navedla, da ji je bilo s strani zaposlenega na Razvojnem zavodu posredovano še vabilo na sejo Sveta zavoda Razvojnega zavoda 29. 12. 2021 in zapisnik Sveta zavoda Razvojnega zavoda s te seje. Prosilka je povzela odločitev organa v zvezi z zavrnitvijo 1. alineje njene zahteve in pojasnila, da 54. člen Poslovnika določa: 1. da se seje občinskega sveta snemajo; 2. da se zvočni zapis seje hrani skupaj z zapisnikom in gradivom s seje; 3. da ima član sveta ali drug udeleženec javne seje pravico poslušati zvočni zapis seje, ob čemer se poslušanje opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca ter 4. v četrtem odstavku določa, da lahko vsakdo zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. O zvočnem zapisu seje govori samo 54. člen Poslovnika. Čemu lahko služi, ali za kaj se mora ali se lahko uporablja, ni opredeljeno. Poslovnik razlikuje med pravicami različnih subjektov do dostopa do informacij. Članom sveta in udeležencem seje omogoča poslušanje (ob prisotnosti pooblaščenega javnega uslužbenca), vsem ostalim pa, da si lahko pridobijo dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, če zanj zaprosijo, kar po mnenju prosilke pomeni, da se jim na zaprosilo dobesedni prepis naredi. Prosilka je še navedla, da se je seja občinskega sveta snemala, kar ni nikjer zanikano, torej zvočni posnetek (zvočni zapis, magnetogram, kakor koli ga imenujemo) obstaja in zadostuje kriteriju "materializirane oblike". Nikjer ni utemeljitve ali presoje, zakaj se ji dela zvočnega posnetka ne bi posredovalo. Glede na vse navedeno je prepričana, da je njena zahteva upravičena.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0001/2022 z dne 8. 3. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0001/2022 z dne 8. 3. 2022 je organ pojasnil, da je v delu kjer prosilka navaja, da ni prejela pravnega mnenja Inštituta Idealis, pritožbi ugodil in prosilki dne 8. 3. 2022 posredoval zahtevan dokument. V preostalem delu organ vztraja pri svoji odločitvi.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je v zadevah 090-63/2022 in 090-64/2022 že presojal dostop do zvočnega posnetka 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci, z dne 25. 11. 2021 in magnetograma navedene seje, pri čemer je organ z dopisom št. 090-63/2022/3 in 090-64/2022/3 pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel 8. 3. 2022. V njem je organ pojasnil, da dobesednega prepisa zvočnega posnetka (magnetograma) ne izdeluje in z njim ne razpolaga. V zvezi z zahtevo IP, da se organ opredeli do 4. točke 54. člena Poslovnika, je organ pojasnil, da je njegovo mnenje, da lahko v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrne, če se ta nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Ker se torej ugotovitve iz zadeve 090-63/2022 in 090-64/2022 navezujejo tudi na predmetno zadevo je IP, skladno z načelom materialne resnice in načelom ekonomičnosti postopka, vpogledal v zadevo 090-63/2022 in 090-64/2022 in iz nje prevzel dokument » odgovor na poziv št. 090-001/2021, 090-0013/2021 z dne 8. 3. 2022. Ob tem je nastal Uradni zaznamek, št. 090-80/2022/2 z dne 22. 3. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru je treba najprej razjasniti pojem »magnetogram« in »zvočni posnetek«, saj prosilka v pritožbi navaja, »da se je seja občinskega sveta snemala, kar ni nikjer zanikano, torej zvočni posnetek (zvočni zapis, magnetogram, kakor koli ga imenujemo) obstaja in zadostuje kriteriju "materializirane oblike"«. Zato IP pojasnjuje, da je magnetogram dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora[1] ter da pri terminih »magnetogram« in »zvočni zapis« ne gre za eno in isto stvar, temveč za dva različna zapisa, oziroma za dva različna »dokumenta«. Magnetogram je torej dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve.[2]

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da delna ugoditev ne vsebuje »odgovora Inštituta Idealis glede pristojnosti izvedbe postopka izbire direktorja in njihovega "pregleda vlog" oz. t.i. pravnega mnenja, IP ugotavlja, da je o tej točki zahteve, torej dostopu do pravnega mnenja Inštituta Idealis, organ odločil po prejemu pritožbe z dne 25. 2. 2022 in prosilki naknadno, dne 8. 3. 2022, po elektronski pošti, posredoval še zahtevano pravno mnenje Inštituta Idealis. Ker prosilka z zahtevanim dokumentom, že razpolaga, glede tega dokumenta nima več pravovarstvenega interesa, saj je organ njeni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja v tem delu naknadno ugodil. IP je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in so mu bile zahtevane informacije javnega značaja že posredovane, tako da z njimi dejansko razpolaga. Če so bile zahtevane informacije prosilcu posredovane, namreč ta v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Tako stališče je IP npr. zavzel v odločbi št. 0900-77/2007/4 z dne 24. 5. 2007, št. 090-184/2015 z dne 9. 2. 2016, št. 0902-9/2018 z dne 21. 12. 2018, št. 090-41/2019 z dne 20. 2. 2019. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Glede na navedeno IP ni ponovno presojal dostopa do dokumenta, s katerim prosilka že razpolaga.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako še vprašanje, ali organ razpolaga z dobesednim prepisom oz. t.i. magnetogramom seje Občinskega sveta Občine Puconci z dne 25. 11. 2021, v delu, ki se nanaša na tisto točko dnevnega reda, v okviru katere je potekala seznanitev občinskega sveta z dopisom odvetniške pisarne in ji je potem sledila razprava svetnikov v okviru te točke in ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki v celoti zavrnil posredovanje zvočnega zapisa oz. t.i. zvočnega posnetka seje Občinskega sveta Občine Puconci z dne 25. 11. 2021, v delu, ki se nanaša tisto točko dnevnega reda, v okviru katere je potekala seznanitev občinskega sveta z dopisom odvetniške pisarne in ji je potem sledila razprava svetnikov v okviru te točke.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 8. 3. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim zapisom dobesednega prepisa seje z dne 25. 11. 2021 v delu, ki se nanaša tisto točko dnevnega reda, v okviru katere je potekala seznanitev občinskega sveta z dopisom odvetniške pisarne in ji je potem sledila razprava svetnikov v okviru te točke, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilki ne želi posredovati. Organ je IP pojasnil, da dobesednega prepisa zvočnega posnetka (magnetograma) nikoli ne izdeluje, zato z njim tudi ne razpolaga. IP pritrjuje navedbi prosilke, da iz 4. odstavka 54. člena Poslovnika jasno izhaja določba, da lahko vsakdo zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje, vendar pa določba Poslovnika IP neposredno ne daje pravne podlage, da od organa zahteva izdelavo dokumenta, s katerim ta v času pritožbenega postopka (še) ne razpolaga. V okviru pritožbenega postopka glede dostopa do informacij javnega značaja je IP namreč pristojen le za nadzor nad uporabo ZDIJZ, v določbe občinskega Poslovnika pa se ni pristojen spuščati. Ker ZDIJZ organu obveznosti izdelave dokumenta, s katerim še ne razpolaga, ne nalaga, mu tega ne more naložiti niti IP.

Kot določa 4. člen ZDIJZ so zavezanci namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Ob tem IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, prav tako se IP v skladu z načelom zakonitosti ne sme in ne more opredeljevati do dela občinskega sveta in obravnavanja zahtev v skladu s Poslovnikom. V postopku po ZDIJZ se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti. IP namreč nima razloga, da bi sklepal, da organ prosilki zahtevanega magnetograma ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. IP je tako ugotovil, da zahtevi prosilke za posredovanje dobesednega prepisa oz. magnetograma seje Občinskega sveta Občine Puconci z dne 25. 11. 2021, v delu, ki se nanaša na tisto točko dnevnega reda, v okviru katere je potekala seznanitev občinskega sveta z dopisom odvetniške pisarne in ji je potem sledila razprava svetnikov v okviru te točke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Glede zvočnega zapisa seje Občinskega sveta Občine Puconci z dne 25. 11. 2021 IP ugotavlja, da organ z njim (še vedno) razpolaga, kar pomeni, da so skladno z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali gre za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna, ali pa je podana katera izmed izjem po 5. a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih se dostop do informacije lahko zavrne.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP pojasnjuje, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih članov seje in vabljenih udeležencev, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi prek predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije. V zvezi s temi osebnimi podatki je IP ugotovil, da ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, zaradi česar prosilka oziroma javnost do njih ni upravičena. IP je stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja že večkrat zavzel v svojih odločbah, in sicer št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so namreč sledeči:

• zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;
• zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
• glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

Ti osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v konkretnem primeru načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti prepis oz. magnetogram zvočnega zapisa ali zapisnik seje), pač pa so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se zahtevi prosilke ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ.

Seje občinskega sveta so sicer javne, kar izhaja tudi iz Poslovnika, toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako dejstvo, da je večina aktivnih udeležencev seje javnih osebnosti, ki se občasno ali pogosto pojavljajo v medijih, ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določbami Splošne uredbe 12., 13. in 14. člena morajo biti posamezniki v primeru snemanja občinskih sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje sej organa je urejeno v 54. členu Poslovnika, vendar pa določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja.

V konkretnem primeru tudi ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilka in organ nista sklicevala oziroma je presojala.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker organ z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga, v zvezi z zvočnim posnetkom pa je podana izjema varstva osebnih podatkov. Ker se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do razlogov za zavrnitev dostopa do zvočnega posnetka na podlagi ZDIJZ, temveč le iz razloga Poslovnika, je IP je v svoji odločbi navedel pravilne razloge za odločitev ter pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena, ki določa, da drugostopenjski organ zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da je izrek v izpodbijani odločbi sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika.

[2] Razlaga povzeta po Wikipediji, dosegljiva na spletni strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Magnetogram.