prosilec - Občina Puconci

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala posredovanje zvočnega zapisa ali poslušanje zvočnega zapisa ali dobesedni prepis zvočnega zapisa 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci. Organ je zahtevo za posredovanje zvočnega zapisa zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do magnetograma pa je zavrnil, ker z njim ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z magnetogramom ne razpolaga, glede zvočnega zapisa seje pa je podana izjema varstva osebnih podatkov ( 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se zahtevi prosilke ni dalo ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-63/2022/5

Datum: 17. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 21. 1. 2022, zoper odločbo Občine Puconci, Puconci 80, 9201 Puconci (v nadaljevanju organ), št. 090-0011/2021 z dne 22. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 21. 1. 2022, zoper odločbo Občine Puconci št. 090-0011/2021 z dne 22. 12. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 1. 12. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala posredovanje zvočnega zapisa ali poslušanje zvočnega zapisa ali dobesedni prepis zvočnega zapisa 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci, v delu, ki se nanaša na 3. točko dnevnega reda - seznanitev z dopisom odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, z dne 23. 11. 2021.

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 090-0011/2021 z dne 22. 12. 2021 zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ker z zahtevanim dobesednim prepisom (magnetogramom) ne razpolaga. V obrazložitvi je organ navedel, da ima v skladu z določilom 3. odstavka 54. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Puconci -1 (dalje Poslovnik), pravico poslušati zvočni zapis seje občinskega sveta zgolj član sveta ali drug udeleženec javne seje. Ker so seje Občinskega sveta Občine Puconci, v skladu z določili Poslovnika javne, dokler občinski svet ne odloči drugače, je organ ugotovil, da prosilka možnosti neposrednega sodelovanja na seji ni izrabila in zato pogoja iz 3. odst. 54. člena Poslovnika ne izpolnjuje. Organ je pojasnil, da je iz zvočnega posnetka mogoče na osnovi glasovnih značilnosti ugotoviti identiteto govorečega, pri čemer glasovne in govorne značilnosti nadalje posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji. Ker ti podatki presegajo golo vsebino povedanega na seji in ker se vsebine povedanega ne da ločiti tako, da do posega v varstvo osebnih podatkov udeležencev seje ne bi prišlo, je zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja zavrnil, iz razloga varovanja osebnih podatkov, pri čemer se je skliceval na prakso IP  št. 090-66/2020 z dne 28. 5. 2020 in št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, kakor tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-32/94 z dne 13. 4. 1995. Glede zahteve za posredovanje dobesednega prepisa zvočnega zapisa seje (magnetograma) je organ pojasnil, da s slednjim ne razpolaga, saj zvočni posnetek sej občinskega sveta služi zgolj kot pripomoček za izdelavo zapisnika seje in se magnetogram zapisa posnetka nikoli ne izdeluje. Ker organ z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga je zahtevo prosilke zavrnil.

Dne 21. 1. 2022 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0011/2021 z dne 22. 12. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzela odločitev organa in pojasnila razloge za vložitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja in razloge za neudeležbo na 22. seji Občinskega sveta Občine Puconci. Prosilka je pojasnila, da v skladu s 4. odstavkom 54. člena Poslovnika lahko vsakdo zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Iz tega določila jasno izhaja, da je kot prosilka upravičena do zvočnega zapisa seje ter da se seje zaradi tega ni potrebno udeležiti. V prvem odstavku istega člena je zapisano, da se seje zvočno snemajo, v drugem odstavku pa je določeno, da se zvočni zapis seje hrani skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. Navedbe organa, da ne razpolaga z zvočnim zapisom seje (magnetogramom), ne držijo, saj je ta potreben za izdelavo zapisnika, prav tako pa se mora z njim ravnati v skladu z določbami Poslovnika, kar pomeni, da se ga mora hraniti skupaj z gradivom. Organ ne razpolaga z zvočnim zapisom samo takrat, če ga je namenoma izbrisal ali uničil, da bi prikril kakršnakoli pomembna dejstva. Seja občinskega sveta je bila v skladu z 28. členom Poslovnika javna, prav tako tudi 3. točka dnevnega reda. Predsedujoči oziroma župan ni ravnal v skladu s 6. odstavkom 28. člena Poslovnika ter ni zaprl seje pri obravnavi te točke dnevnega reda za javnost, glede na to, da organ pri obravnavi njene zahteve meni, da bi seznanitev oziroma posredovanje posnetka ali dobesednega prepisa pomenilo poseg v varstvo osebnih podatkov. Na podlagi vsega navedenega ter glede na neizpodbitno dejstvo, da se obravnava 3. točke dnevnega reda 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci nanaša nanjo, naproša IP, da njeni pritožbi ugodi.  

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0011/2021 z dne 16. 2. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0011/2021 z dne 16. 2. 2022 je organ pojasnil, da vztraja pri odločitvi, ker meni, da navajanje prosilke, da se ni udeležila seje zaradi situacije z virusom SARS-COV-2, ni utemeljen razlog neudeležbe na seji. Organ je navedel, da sicer razpolaga z zvočnim zapisom, kar pa ni magnetogram, kot je navedeno v pritožbi. Z magnetogramom organ ne razpolaga, ker ga ne izdeluje, ampak na podlagi zvočnega zapisa izdela le zapisnik seje (povzetek).

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ dne 28. 2. 2022, z dopisom št. 090-63/2022/3 in 090-64/2022/3, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 8. 3. 2022. V njem je organ ponovno pojasnil, da dobesednega prepisa zvočnega posnetka (magnetograma) ne izdeluje in z njim ne razpolaga. V zvezi z zahtevo IP, da se organ opredeli do 4. točke 54. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Puconci-1[1], je organ pojasnil, da je njegovo mnenje, da lahko v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrne, če se ta nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru je treba najprej razjasniti pojem »magnetogram« in »zvočni posnetek«, saj prosilka v pritožbi navaja, da navedbe organa, da ne razpolaga z zvočnim zapisom seje (magnetogramom) ne držijo, saj je ta potreben za izdelavo zapisnika, prav tako pa se mora z njim ravnati v skladu z določbami Poslovnika, kar pomeni, da se ga mora hraniti skupaj z gradivom. Zato IP pojasnjuje, da je magnetogram dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora[2] ter da pri terminih »magnetogram« in »zvočni zapis« ne gre za eno in isto stvar, temveč za dva različna zapisa, oziroma za dva različna »dokumenta«. Magnetogram je torej dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve.[3]

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje ali organ razpolaga z dobesednim prepisom oz. t.i. magnetogramom 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci, v delu, ki se nanaša na 3. točko dnevnega reda - seznanitev z dopisom odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, z dne 23. 11. 2021 in ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki v celoti zavrnil dostop do zvočnega zapisa oz. t.i. zvočnega posnetka 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci, v delu, ki se nanaša na 3. točko dnevnega reda - seznanitev z dopisom odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, z dne 23. 11. 2021, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 8. 3. 2022, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanim zapisom dobesednega prepisa oz. t.i. magnetogramom 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci, v delu, ki se nanaša na 3. točko dnevnega reda - seznanitev z dopisom odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, z dne 23. 11. 2021, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilki ne želi posredovati. Organ je IP pojasnil, da dobesednega prepisa zvočnega posnetka (magnetograma) nikoli ne izdeluje, zato z njim tudi ne razpolaga. IP pritrjuje navedbi prosilke, da iz 4. odstavka 54. člena Poslovnika jasno izhaja določba, da lahko vsakdo zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Organ se je na poziv IP opredelil do navedene 4. točke 54. člena Poslovnik, pri čemer je pojasnil, da kljub navedeni določbi, lahko v skladu s 3. točko 6. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrne, če se ta nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Ob tem IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilki ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom, kljub določbi 4. točke 54. člena Poslovnika, ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke zavrniti. IP namreč nima razloga, da bi sklepal, da organ prosilki zahtevanega magnetograma ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. IP je tako ugotovil, da zahtevi prosilke za posredovanje dobesednega prepisa oz. magnetograma 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci v delu, ki se nanaša na 3. točko dnevnega reda - seznanitev z dopisom odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle, z dne 23. 11. 2021 ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

Glede zvočnega zapisa 22. redne seje Občinskega sveta Občine Puconci IP ugotavlja, da organ z njim (še vedno) razpolaga, kar pomeni, da so skladno z definicijo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali gre za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna, ali pa je podana katera izmed izjem po 5. a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih se dostop do informacije lahko zavrne.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP pojasnjuje, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih članov seje in vabljenih udeležencev, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi prek predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije. V zvezi s temi osebnimi podatki je IP ugotovil, da ne obstaja pravna podlaga za njihovo razkritje, zaradi česar prosilka oziroma javnost do njih ni upravičena. IP je stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja že večkrat zavzel v svojih odločbah, in sicer št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so namreč sledeči:

• zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;
• zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
• glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

Ti osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v konkretnem primeru načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti prepis oz. magnetogram zvočnega zapisa ali zapisnik seje), pač pa so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa - vsaj po določbah ZDIJZ - ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se zahtevi prosilke ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ.

Seje občinskega sveta so sicer javne, kar izhaja tudi iz Poslovnika, toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako dejstvo, da je večina aktivnih udeležencev seje javnih osebnosti, ki se občasno ali pogosto pojavljajo v medijih, ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu z določbami Splošne uredbe 12., 13. in 14. člena morajo biti posamezniki v primeru snemanja občinskih sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje sej organa je urejeno v 54. členu Poslovnika, vendar pa določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja.

V konkretnem primeru tudi ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilka in organ nista sklicevala oziroma je presojala.

Nadalje IP še pojasnjuje, da kljub temu, da se zahtevane informacije nanašajo na razpravo v zvezi s prosilko, se v postopku po ZDIJZ upravičenosti dostopa nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Na podlagi navedenega se IP tudi ni opredelil do razlogov za pridobitev zahtevanih informacij in razlogov za neudeležbo na seji, zato jih tudi ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetni in niso v pristojnost IP.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker organ z zahtevanim magnetogramom ne razpolaga, v zvezi z zvočnim posnetkom pa je podana izjema varstva osebnih podatkov, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Dostopen na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-1777/poslovnik-obcinskega-sveta-obcine-puconci-1

[2] Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika.

[3] Razlaga povzeta po Wikipediji, dosegljiva na spletni strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Magnetogram.