prosilec - Občina Preddvor

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, in sicer informacije po katerih zemljiščih (parcelnih številkah) poteka lokalna cesta in grafični prikaz ceste z merami ter navedenimi odmiki, iz razloga, da gre za dokument v izdelavi po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP po preučitvi pritožbe prosilca ugotavlja, da je glede odseka konkretne poti  v teku nepravdni postopek za sodno ureditev meje na predlog prosilca in drugih, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Kranju. Namen postopka je ureditev meje med parcelami. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa, da bo konkretizacija poteka poti v naravi odvisna in določena glede na mejno obravnavo v sklopu nepravdnega postopka, za katerega je pristojno sodišče. Glede na navedeno torej informacij, ki jih organ nima, ker morajo šele biti dorečene v okviru nepravnega postopka, organ prosilcu ne more posredovati, ker gre za informacije, ki jih organ nima, oziroma bodo šele ustvarjene na podlagi ugotovitev iz nepravdnega postopka.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-310/2023/3

Datum: 26. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 8. 2023, zoper odločbo Občine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor (v nadaljevanju: organ), št. 384-0001/23-31/11 z dne 7. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 8. 2023 zoper odločbo Občine Preddvor, št. 384-0001/23-31/11 z dne 7. 8. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 6. 7. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je za lokalno cesto, ki je v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor št. 7, 7. 12. 2022), evidentirana kot lokalna cesta 326030, odsek 326031, z začetkom odseka C 326020 in poteka Srednja Bela-Zgornja Bela, konec poti 183050, dolžina ceste 1057 m in z oznako namena uporabe V, zahteval naslednje informacije: po katerih zemljiščih (parcelnih številkah) poteka in grafični prikaz ceste z merami in navedenimi odmiki.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 084-0001/23-31/11, z dne 7. 8. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej povzel zahtevo prosilca in navedel, da je glede odseka javne poti št. 326031 v teku nepravdni postopek za sodno ureditev meje na predlog prosilca in drugih, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Kranju pod opr. št. … Namen postopka je ureditev meje med parcelami št. 915/1, 915/2, 914/2, ki so v lasti prosilca, in parcelami 916/4, 1689/1 in 916/11, vse k.o. Bela. Organ ima v lasti parcelo 916/4, k.o. Bela, in v upravljanju parcelo 1689/1, k.o. Bela, ki je po podatkih iz zemljiške knjige javno dobro. Organ v nepravdnem postopku nastopa kot nasprotni udeleženec in namen nepravdnega postopka je sodna ureditev meje, ki bo imela za posledico tudi ugotovitev, po katerih parcelah poteka cesta, kakšne so njene mere in odmiki. Organ je tako ugotovil, da gre pri podatku, po katerih parcelah poteka javna pot, njene mere in odmiki, za podatek, ki se po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, šteje za podatek, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, zato se njegova zahteva zavrne.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 29. 8. 2023, neposredno na IP, ta pa jo je odstopil prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 10. 10. 2023, odstopil v odločanje IP. Organ je še dodatno navedel, da v predmetni zadevi poteka nepravdni postopek, ki se je pričel na predlog prosilca in drugih občanov. Namen tega postopka pa je, da bo izvedena in zaključena mejna obravnava, ki bo katastrsko uredila meje in iz tega bo razvidno, kje poteka kategorizirana lokalna cesta, njene mere in odmiki. V tem postopku bo prosilec tudi lahko dobil odgovore, ki jih zahteva v skladu z ZDIJZ. Organ še navaja, da je obravnavana zadeva v sklopu nepravdnega postopka v pristojnosti sodišča, organ pa ne more in ne sme ustvarjati dokumentacije, da bi sledil posamezni zahtevi. Organ še dodaja, da gre v obravnavani zadevi za podobno situacijo, kot je bila v primeru, ko je drugostopenjski organ odločil v zadevi s številko 090-263/2023/3 in zavrnil pritožbo prosilca. Organ je dne 25. 10. 2023 posredoval še dodatno dokumentacijo glede nepravdnega postopka.

Prosilec v pritožbi navaja, da je predmetna javna cesta na novo kategorizirana in ker jo je organ kategoriziral z novo oznako, to pomeni, da je organu znano, kje ta cesta poteka. Torej ne zahteva informacije, s katero organ ne razpolaga in ker gre za javno cesto, ima kot občan pravico vedeti, kje poteka. Dalje navaja, da organ napačno navaja, da se bo v nepravdnem postopku ugotovilo, po katerih parcelah poteka javna pot, kakšne so njene mere in odmiki. Prosilec še navaja, da organ izdaja odločbe z enakimi številkami, saj ima enako številko tudi delno zavrnilna odločba z dne 1. 8. 2023, kar ni v skladu z Uredbo o pisarniškem poslovanju. Prosilec v nadaljevanju navaja predpise in pravne podlage, ki urejajo delitev in kategorizacijo javnih cest na lokalni ravni ter da mora občina pred kategorizacijo ceste pridobiti lastninsko pravico na zemljišču, problem pa nastane, če tega ne pridobi, saj občinski odlok o kategorizaciji kljub temu velja, dokler ga Ustavno sodišče ne odpravi ali razveljavi ali dokler ga ne spremeni občinski svet. Prosilec navaja, da morajo občine vlogam za kategorizacijo cest priložiti tudi izjavo o urejenem lastništvu ter dokument odmere ceste (parcelacija), v nasprotnem primeru Direkcija RS za infrastrukturo ne izda soglasja. Prosilec tako navaja, da je organ sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor, v katerem je določil potek javne ceste 326030, odsek 326031, z začetkom odseka C 326020 in poteka Srednja Bela-Zgornja Bela, konec poti 183050, dolžina ceste 1057 m in z oznako namena uporabe V, za katero je moral Direkciji predložiti ustrezna dokazila o poteku te ceste. Torej od organa zahteva dokument, s katerim organ razpolaga in iz katerega je razvidno, kje je določil cesto. Prosilca namreč zanima, ali je organ kategoriziral tudi tisti del javne ceste, ki jo je zgradil na zemljišču 914/2 (katerega solastnik je prosilec) in na zemljišču 915/1 in 915/2, katerih lastnica je njegova mama. Dalje prosilec navaja, da organ napačno navaja dejstva glede nepravdnega postopka in opisuje potek glede graditve javne ceste in parcelacije. Med drugim še navaja, da potek javne ceste na ureditev meje ne igra nobene vloge in da zavrnitev njegove vloge ni v povezavi s sodno ureditvijo meje.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati se mora v materializirani obliki.

5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, v 6. členu pa določa zakonske izjeme od prostega dostopa.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah, ki so predmet presoje v tem postopku (po katerih zemljiščih (parcelnih številkah) poteka cesta 326030, odsek 326031, z začetkom odseka C 326020, Srednja Bela-Zgornja Bela, konec poti 183050, dolžina ceste 1057 m in z oznako namena uporabe V,  grafični prikaz te ceste z merami in navedenimi odmiki), podana izjema, na katero se je skliceval organ. V 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je glede odseka poti št. 326031 v teku nepravdni postopek za sodno ureditev meje na predlog prosilca in drugih, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Kranju pod opr. št. ... Namen postopka je ureditev meje med parcelami št. 915/1, 915/2, 914/2, ki so v lasti prosilca, in parcelami 916/4, 1689/1 in 916/11, vse k.o. Bela. Organ je še pojasnil, da v nepravdnem postopku nastopa kot nasprotni udeleženec in da je namen nepravdnega postopka sodna ureditev meje, ki bo imela za posledico tudi ugotovitev, po katerih parcelah poteka cesta, kakšne so njene mere in odmiki.

V zvezi z navedbami prosilca o tem, da organ napačno navaja dejstva glede nepravdnega postopka, je organ posredoval še dokument (predlog za sodno ureditev meje), iz katerega izhaja, da se nepravdni postopek vodi glede parcel, ki jih je organ navedel v obrazložitvi izpodbijane odločbe. IP tako ugotavlja, da so navedbe prosilca neutemeljene.

IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa, da bo konkretizacija poteka poti v naravi odvisna in določena glede na mejno obravnavo v sklopu nepravdnega postopka, za katerega je pristojno sodišče. Glede na navedeno torej informacij, ki jih organ nima, ker morajo šele biti dorečene v okviru nepravnega postopka, organ prosilcu ne more posredovati, ker gre za informacije, ki jih organ nima, oziroma bodo šele ustvarjene na podlagi ugotovitev iz nepravdnega postopka.

IP je vpogledal tudi v zadevo št. 090-263/2023 (odločba IP št. 090-263/2023/3 z dne 13. 9. 2023), na katero se sklicuje organ ob odstopu pritožbe in ugotavlja, da gre za podobno tematiko v smislu sodnega postopka ureditve meje parcel in s tem povezanega poteka poti (ne sicer glede istih parcel in poti) ter s tem povezane zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja iz razloga izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP še ugotavlja, da so navedbe prosilca glede številke odločbe organa brezpredmetne, saj navedeno ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku pri IP glede dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.