prosilec - Občina Preddvor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval podatke povezane s kategorizacijo javne poti. Organ je prosilcu podal odgovore na postavljena vprašanja in poslal elaborat cestne infrastrukture. Prosilec je v pritožbenem postopku vztrajal pri tem, da mu organ ni podal vseh informacij, prav tako je elaborat posredovan v formatu, ki ga prosilec ne more odpreti in se z informacijo seznaniti. IP je ugotovil, da je organ prosilcu poslal celotno dokumentacijo, s katero razpolaga in da z drugimi informacijami, pri katerih prosilec vztraja, organ ne razpolaga. IP je tudi ugotovil, da organ ne razpolaga s programi in tehničnimi sredstvi za dostop do elaborata, saj te podatke zanj zbira in ureja zunanji izvajalec. Niti zunanji izvajalec niti organ z elaboratom ne razpolagata v nobeni drugi obliki, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil v celoti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-263/2023/3

Datum:  13. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 8. 2023, zoper odločbo Občine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor (v nadaljevanju organ), št. 384-0001/23-31/11 z dne 1. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca se zavrne.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 13. 6. 2023 na organ naslovil vlogo, v kateri je navedel, da je bil v Uradnem glasilu Občine Preddvor št. 7, z dne 7. 12. 2022, objavljen Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Preddvor, v katerem je kot javna pot evidentirana cesta 826150, odsek 826151 z začetkom odseka C 326030 in poteka Zg. Bela HŠ 54A – brunarica potok, konec poti Z. N. H., dolžina poti 286m in z oznako uporabe V. Prosilec želi pridobiti:

- informacijo kaj pomeni oznaka »Z.N.H.« v stolpcu konec poti,

- informacijo kaj pomeni oznaka »V« v stolpcu namen uporabe,

- informacijo po katerih zemljiščih (parcelnih številkah) poteka in

- grafični prikaz ceste z merami in navedenimi odmiki,

- informacijo, zakaj predmetna javna pot še ni evidentirana v PISO.

(2) Organ je 4. 7. 2023 prosilcu poslal odgovor št. 384-0001/2022, v katerem je pojasnil, da je moral od pristojnega organa pridobiti informacije, s katerimi ni razpolagal, saj prosilec ne zahteva zgolj podatkov, ki bi izhajale iz javnih evidenc. Organ je prosilcu pojasnil, kaj pomenijo oznake Z, NH in V, pojasnil je tudi, da javna pot ni evidentirana v sistemu PISO, ker elaborat še ni vpisan v Zbirnem katastru GJI, vpis pa bo možen, ko se rešijo mejne točke s cestami upravljavca Mestne občine Kranj. Po vpisu se bo na novih in podaljšanih kategorizacijah evidentirala tudi dejanska raba, takrat pa bo mogoče odgovoriti tudi na 3. in 4. točko zahteve.

(3) Prosilec je z dopisom z dne 4. 7. 2023 vztrajal pri pridobitvi odgovora, na katerih zemljiščih (parcelnih številkah) poteka javna pot. Ker je pot razvidna iz elaborata, želi, da se mu posreduje elaborat, ker bo tako prejel informacijo iz 3. in 4. tč. njegove vloge. Ker je bil odlok sprejet decembra 2022, mora biti organu poznano, kje poteka javna pot, saj morajo občani vedeti, kje nova pot, ki jo lahko vsakdo uporablja, poteka. Ker gre za cesto v upravljanju organa, neurejene mejne točke z Občino Kranj na cesto nimajo vpliva. V nasprotnem primeru zahteva odgovor, da je organ sprejel odlok, v katerega je vključil javno pot, za katero ne ve, kje poteka oz. naj poda odgovor, kje ta javna pot poteka.

(4) Organ se je dne 5. 7. 2023 obrnil na zunanjega izvajalca, ki pripravlja podatke za vpis v elaborat in prejel odgovor, da se podatki o infrastrukturi v ZK GJI vpisujejo v celoti in ne po posameznih delih. Vse spremembe na občinskem cestnem omrežju se tako vpišejo skupaj in hkrati. Neurejene mejne točke z MO Kranj imajo tako vpliv na vpis vseh sprememb v ZK GJI v Občini Preddvor. Zunanji izvajalec je organu poslal tudi grafični linijski sloj potekov cest, ki je bil oddan na DRSI ob pridobitvi pozitivnega mnenja na spremembo kategorizacije mest, ki odgovarja na obe vprašanji prosilca.

(5) Organ je s prejetim odgovorom dne 7. 8. 2023 seznanil prosilca in mu v prilogi (preddvor_ceste.zip) posredoval zahtevane dokumente, in sicer ga je seznanil z informacijami, ki so vsebovane v datotekah preddvor_cesta.dbf, preddvor_ceste.shp in preddvor_ceste.shx.

(6) Organ je dne 1. 8. 2023 izdal tudi odločbo št. 384-0001/23-31/11 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V izpodbijani odločbi je povzel potek korespondence s prosilcem in navedel, da je podrobneje pogledal predmetno javno pot in ugotovil, da je glede odseka javne poti št. 862151 v teku nepravdni postopek za sodno ureditev meje, ki se vodi na Okrajnem sodišču v Kranju pod opr. št. N ... Organ v postopku zatrjuje, da pot poteka po nepremičnini št. …, v sklopu nepravdnega postopka pa bo ugotovljeno, po katerih parcelah dejansko poteka javna pot, kakšne so njene mere in odmiki. Organ zato ugotavlja, da pri podatku, po katerih parcelah poteka javna pot, gre za podatek, ki je šele v postopku izdelave in predmet posvetovanja, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Konkretizacijo poteka poti v naravi bo določil nepravdni postopek, v katerem bo izvedena in zaključena mejna obravnava.

(7) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 16. 8. 2023 vložil pritožbo, in sicer zato, ker je občina na novo kategorizirala pot, zato mora biti občini znano, kje ta pot poteka. Ker gre za javno pot, ima kot občan pravico vedeti, kje ta pot poteka. Navajanje, da se bo v nepravdnem postopku ugotovilo, kje pot poteka, je napačno. Pritožuje se tudi zato, ker mu organ na elektronski naslov ni posredoval v odločbi navedenega elaborata oz. ga ni poslal v elektronskem zapisu, katerega bi lahko odprl in se seznanil z vsebino, priložil je tudi sliko, iz katere izhaja v kakšnem formatu mu je organ poslal zahtevane dokumente.

(8) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 28. 8. 2023. Navedel je, da je prosilcu delno ugodil in mu posredoval vso dokumentacijo, s katero je dejansko razpolagal in tudi tisto, ki jo je pridobil od pravnega subjekta, ki za občino ureja katastrske zadeve, tj. družbe …. Iz dejanskega stanja izhaja, da kategorizacija javne poti poteka po območju, kjer meje katastrsko niso urejene, zato ni mogoče podati točne informacije kje natančno, oz. po katerih parcelah poteka kategorizacija javne poti. V sklopu nepravdnega postopka bo izvedena in zaključena mejna obravnava, ki bo katastrsko uredila meje in iz tega bo razvidno tudi, kje poteka kategorizirana javna pot.

Pritožba ni utemeljena.

(9) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, po katerih parcelah poteka javna pot, ki jo je v svoji zahtevi navedel prosilec in na kakšen način je organ dolžan prosilca seznaniti z zahtevanim elaboratom.

(12) Iz pritožbene zadeve izhaja, da je organ prosilcu pojasnil, da končne informacije o tem, po katerih parcelah poteka javna pot, še ni mogoče podati, ker gre za pot, ki poteka po parceli, katere meje še niso urejene, določitev teh pa je predmet nepravdnega postopka, ki še poteka. Organ je prosilca v odločbi tudi seznanil s parcelno številko, po kateri naj bi po njegovem mnenju in po stališču, ki ga zastopa pred sodiščem, potekala javna pot, vendar ga je hkrati seznanil tudi s tem, da bo konkretizacija poteka poti v naravi odvisna in določena glede na mejno obravnavo v sklopu nepravdnega postopka, za katerega je pristojno sodišče.

(13) Iz pritožbene zadeve izhaja, da je organ ažurno in podrobno podajal zahtevana pojasnila prosilcu, da ga je seznanil z vsemi informacijami, s katerimi je razpolagal, da je za potrebe prosilca pridobil informacije tudi od drugih subjektov, česar po ZDIJZ sicer ne bi bil dolžan storiti ter da je vse prejete dokumente posredoval prosilcu. Iz zadeve tako izhaja, da je organ prosilca podrobno seznanil z vsemi informacijami, s katerimi razpolaga, oz. ki jih je za potrebe postopka dodatno pridobil. Informacij, ki jih organ nima, ker morajo biti dorečene v okviru nepravnega postopka, pa organ prosilcu ne more posredovati, ker gre za informacije, ki jih organ nima, oz. ki bodo šele ustvarjene na podlagi ugotovitev iz nepravdnega postopka.

(14) Glede na navedeno pritožba prosilca v tem delu ni utemeljena, zato jo je IP zavrnil, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(15) V delu, v katerem je prosilec navedel, da ni prejel elaborata, oz. da ga ni prejel v elektronskem zapisu, katerega bi lahko odprl, IP uvodoma ugotavlja, da ne drži, da prosilec elaborata ni prejel, saj je prosilec sam izkazal, da je datoteke z elaboratom prejel in IP tudi posredoval sliko prejetih datotek. Prosilec v pritožbi navaja, da datotek z običajnimi programi ne more odpreti in se ne more seznaniti z njihovo vsebino, zato mu informacije niso bile podane na način, da bi se z njimi lahko seznanil.

(16) IP je dne 13. 9. 2023 opravil telefonski razgovor z organom in ugotovil, da je organ elaborat v navedenem formatu prejel od zunanjega izvajalca, ki elaborat ureja v programu GIS. Kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, gre za geografski informacijski sistem za zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, posredovanje in predstavitev prostorskih podatkov. Gre torej za prostorske podatke, ki so umeščeni v prostor in poleg lokacije vsebujejo še atribute oz. lastnosti. Običajno se podatki združujejo v sloje oz. plasti, tako nastanejo interaktivni zemljevidi po meri uporabnika. Organ je pojasnil, da sam ne razpolaga s programi in tehničnimi sredstvi za dostop do prejetih podatkov, saj te podatke zanj zbira in ureja zunanji izvajalec. Niti zunanji izvajalec niti organ z elaboratom ne razpolagata v nobeni drugi obliki.

(17) IP tako ugotavlja, da je organ prosilcu poslal dokumente v takšni obliki oz. formatu, kot jih je sam prejel ter da gre za edine dokumente oz. formate dokumentov, s katerimi organ razpolaga. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22, v nadaljevanju Uredba) v 14. členu določa, da če je informacija javnega značaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali fizične oblike v elektronsko obliko skladno s to uredbo. Skladno s četrtim odstavkom 16. člena, organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga.

(18) Glede na to, da je organ pojasnil, da dokumentov v drugačnem elektronskem zapisu nima, niti ne razpolaga s programsko opremo, s katero bi navedene dokumente lahko odprl in jih eventualno pretvoril, IP zaključuje, da je organ ravnal zakonito, s tem ko prosilcu dokumente posredoval v formatu, kot jih je tudi sam prejel. Ker organ nima tehničnih zmogljivosti za pretvorbo dokumentov v drugo ali drugačno obliko, tega tudi ni dolžan storiti, saj ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. Posledično je pritožbo tudi v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, IP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(19) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka