prosilec - Občina Polzela

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta na podlagi izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevanega zvočnega zapisa pa iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v času vložitve zahteve ni razpolagal niti z osnutkom niti s potrjenim zapisnikom 5. redne seje Občinskega sveta organa, ki je potekala 20. 6. 2023, kar pomeni, da v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanem zapisniku niso izpolnjeni. V zvezi z zahtevanim zvočnim zapisom pa je IP ugotovil, da le-ta sicer izpolnjuje pogoje za obstoj informacije javnega značaja, ni pa pravne podlage za razkritje zadevnih osebnih podatkov. Zvočni zapis namreč razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, razkriva pa tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje. Ti osebni podatki tako po oceni IP presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-259/2023/7

Datum: 4. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 7. 2023, zoper odločbo OBČINE POLZELA, Malteška cesta 28, 3313 Polzela (v nadaljevanju: organ), št. 090-0002/2023 z dne 4. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 7. 2023 zoper odločbo OBČINE POLZELA, št. 090-0002/2023 z dne 4. 7. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 22. 6. 2023 zahteval, da mu organ v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa na zgoščenki CD posreduje zapisnik in zvočni posnetek 5. redne seje Občinskega sveta organa.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0002/2023 z dne 4. 7. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. V zvezi z zahtevanim zapisnikom je izpostavil 50. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Polzela (v nadaljevanju: Poslovnik), v skladu s katerim je zahtevani zapisnik v postopku izdelave. Navedel je, da bo, podlagi drugega odstavka 52. člena Poslovnika, osnutek zapisnika obravnavan na naslednji seji Občinskega sveta organa, katere datum pa še ni znan. Na tej seji se bo glasovalo o njegovi vsebini in če bo potrjen, bo na podlagi določbe četrtega odstavka Poslovnika objavljen na spletnih straneh organa ter s tem dostopen javnosti. V zvezi z zahtevanim zvočnim zapisom pa je organ navedel, da ni informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ker ne gre za dokumentarno gradivo. Na podlagi 51. člena Poslovnika je namreč zvočni posnetek seje namenjen le sestavi zapisnika seje, po potrditvi seje pa se izbriše oziroma uniči. Organ je tako svojo odločitev utemeljil pri zahtevanem zapisniku na izjemi od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevanega zvočnega posnetka pa zavrnil, ker ta ne predstavlja dokumentarnega gradiva po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 18. 7. 2023. Navedel je, da pri pridobitvi zvočnega posnetka nedvomno ne more priti do napačnega razumevanja njegove vsebine. Prav tako obstaja velik interes javnosti, da se ta ohrani, saj je po mnenju prosilca velika verjetnost, da se v končnem zapisniku ne bo zavedlo vsega, kar je bilo povedano na občinski seji. Po oceni prosilca tako obstaja javni interes glede razkritja močnejši od interesa drugih oseb, kot je to določeno v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-2/2023-4 z dne 16. 8. 2023, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo in dopis IP z dne 19. 7. 2023.

Na poziv IP, št. 090-259/2023/2 z dne 22. 8. 2023, je organ 29. 8. 2023 IP posredoval zvočni posnetek 5. redne seje Občinskega sveta organa. Na ponovna poziva IP, št. 090-259/2023/4 z dne 12. 9. 2023 in št. 090-259/2023/5 z dne 25. 9. 2023, pa je organ IP posredoval še predlog Zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta Občine Polzela, št. 900-5/2023-5 z dne 20. 6. 2023. Ob tem je v odgovoru št. 090-002/2023-12 z dne 25. 9. 2023 navedel, da v času zahteve po predložitvi listin kot informacije javnega značaja s posredovanim osnutkom zapisnika 5. redne seje Občinskega sveta Občine Polzela št. 900-5/2023-5 z dne 20. 6. 2023 organ še ni razpolagal in ga zato ni mogel priložiti.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. Ob tem v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

Ker organ z zahtevanim zapisnikom v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki in ker je organ dostop do zahtevanega zvočnega posnetka zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogojev za informacijo javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil najprej do pojma informacije javnega značaja. Ob tem IP poudarja, da v pritožbenih postopkih presoja zakonitost izpodbijanih odločb po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijane odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji izpodbijane odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da organ v času vložitve zahteve ni razpolagal niti z osnutkom niti s potrjenim zapisnikom 5. redne seje Občinskega sveta organa, ki je potekala 20. 6. 2023, kar pomeni, da v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanem zapisniku niso izpolnjeni.

IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, saj je seja Občinskega sveta, katere zapisnik je predmet zahteve prosilca, potekala 20. 6. 2023, prosilec pa je zahtevo vložil že 22. 6. 2023. Poleg tega pa je IP ugotovil še, da je bil predlog zahtevanega zapisnika posredovan Občinskemu svetu organa v potrjevanje šele v tem mesecu, in sicer s sklicem 6. redne seje Občinskega sveta organa, št. 900-8/2023-1 z dne 15. 9. 2023. Predlog tega zapisnika je tako tudi objavljen na spletnih straneh organa.[1]

IP ob tem pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje zapisnik, s katerim v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki.

V zvezi z navedbami organa, da zvočni posnetek seje ne predstavlja dokumentarnega gradiva in s tem ne informacija javnega značaja, pa IP navaja, da te navedbe organa ne vzdržijo. Po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je bistveno, da organ z dokumentom razpolaga v katerikoli materializirani obliki, in to je v obravnavanem primeru v obliki zvočnega zapisa. Tako izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 676/2016-18 z dne 28. 11. 2018. Sicer pa tudi iz 2. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih izhaja, da, citirano: »»dokumentarno gradivo« so vse vrste in oblike zapisov, ki so nastali ali bili prejeti pri poslovanju pravnih in fizičnih oseb«. In dokumentarno gradivo so v skladu z navedeno določbo tudi gradiva v analogni in digitalni obliki. Ker pa je IP po uradni dolžnosti ugotovil, da obsega zahtevani zvočni posnetek osebne podatke, se je v nadaljevanju opredelil še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[2] je IP ugotovil, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih na 5. redni seji Občinskega sveta organa, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi preko predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije, položaja oziroma delovnega mesta. Navedeno pomeni, da zadevni zvočni posnetek obsega osebne podatke.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes. Ob tem IP dodaja, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov je tako v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za razkritje zadevnih osebnih podatkov, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen. IP je stališče o nedopustnosti tovrstnega razkritja že večkrat zavzel v svojih odločbah, in sicer št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so namreč sledeči:

-       zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;

-       zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;

glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

Ti osebni podatki tako po oceni IP presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v obravnavanem primeru načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti zvočni zapis), pač pa so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega.  Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Poleg navedenih pravnih podlag je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi sodno prakso v zvezi z neupravičenimi posegi v zasebnost oseb (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-472/02).

Seje Občinskega sveta organa so sicer praviloma javne (27. in 28. člen Poslovnika), toda dejstvo enkratne javnosti seje (npr. neposredni prenos seje v živo na spletu) še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako tudi dejstvo, da se udeleženci seje morebiti kot javne osebnosti pojavljajo v medijih, še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu določb Splošne uredbe o varstvu podatkov za nadaljnjo obdelavo (npr. razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Osebnih podatkov na zadevnem zvočnem posnetku namreč ni mogoče v celoti enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti. V skladu z določbami 12., 13. in 14. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov morajo biti posamezniki v primeru snemanja občinskih sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje sej Občinskega sveta organa je sicer urejeno v 51. členu Poslovnika, vendar pa določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja. Kot izhaja iz navedenega člena Poslovnika in navedb organa, je zvočni posnetek namenjen izključno sestavi zapisnika seje in se po potrditvi zapisnika seje izbriše ali uniči.

Ker je prosilec mnenja, da je javni interes glede razkritja močnejši od interesa drugih oseb, se je IP opredelil še do testa interesa javnosti.

Test javnega interesa

Po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ se ne glede na izjeme od dostopa dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[3] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje osebnih podatkov navedeni že predhodno, pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih IP; v izogib ponavljanju, na tem mestu ne navaja ponovno. Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj bi bilo razkritje zadevnega zvočnega posnetka v javnem interesu, torej v interesu širšega kroga ljudi. Njegove navedbe so povsem pavšalne, saj je navedel le to, da obstaja velik interes javnosti, da se zvočni posnetek ohrani, ker po njegovem mnenju obstaja velika verjetnost, da se v končnem zapisniku ne bo zavedlo vsega, kar je bilo povedano na občinski seji.

IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oziroma del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi so lahko podlaga za razkritje informacije s testom javnega interesa, vendar pa prosilec ni navedel nobenega konkretnega razloga, zakaj je javni interes po večji transparentnosti izražen prav za obravnavane informacije, tega pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP. Poleg tega je ugotoviti, da se zapisnik, ki se zapiše na podlagi zvočnega posnetka, še potrjuje na naslednji seji Občinskega sveta, torej so možne še korekcije. Ugotoviti pa je tudi, da so zapisniki po potrditvi nato prosto dostopni javnosti. Po oceni IP v obravnavanem primeru torej niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje zadevnega zvočnega posnetka oziroma zadevnih osebnih podatkov. 

Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje zadevnega zvočnega posnetka ne prevlada nad interesom zaradi katerega je to vsebino treba varovati na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ni ugotovil, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo je zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, ker jo je zavrnil iz drugih razlogov, kot pa je organ zavrnil zahtevo prosilca. Dostop do zahtevanega zapisnika je tako zavrnil, ker organ z njim v času vložitve zahteve z njim ni razpolagal v materializirani obliki, dostop do zahtevanega zvočnega posnetka pa je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi neobstoja pogojev za informacijo javnega značaja.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.polzela.si/obcina/obcinski-svet/gradiva-sej-obcinskega-sveta-obcine-polzela/

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[3] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.