prosilec - Občina Poljčane

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatka, ali je lastnik določene parcele zavezan za plačilo nadomestila za stavbno pravico. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-104/2025/5

Datum: 2. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 3. 2025, zoper odločbo Občine Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane (v nadaljevanju organ), št. 0901-0004/2024-7 z dne 5. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca, z dne 12. 3. 2025 zoper odločbo Občine Poljčane št. 0901-0004/2024-7 z dne 5. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)  Prosilec je dne 20. 2. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje odgovora, ali je lastnik parcele …, k.o. …, zavezan za plačilo nadomestila za stavbno pravico, saj le to v naravi predstavlja del…ulice.

(2)  O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0901-0004/2024-7 z dne 5. 3. 2025, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

(3)  Dne 12. 3. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 0901-0004/2024-7 z dne 5. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri  je navedel, da prereka odločbo v celoti. Prosilec je pojasnil, da je na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov Občinski svet Občine Poljčane, z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/19, 64/20, 57/22, v nadaljevanju: Odlok), predpisal in ustrezno razdelal nadaljnje pogoje in merila za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ). V skladu z 62. členom Zakona o stavbnem zemljišču, mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča (lastnik). Višina NUSZ za m2 je določena na podlagi Odloka iz druge točke te obrazložitve. Zavezancem za plačilo NUSZ izda odločbo davčni organ, podatke za odmero NUSZ, ki so navedeni v izreku te odločbe, pa davčni organ prejme od Občine Poljčane. Za zbiranje in urejanje teh podatkov je pristojna Občina Poljčane. Zavezanci za plačilo NUSZ so dolžni odmerjene zneske iz izreka odločbe, ki jo je izdal davčni organ, plačati v predpisanih rokih na PDP-proračun Občine Poljčane, s sklicem na številko odobritve (referenca - davčna številka zavezanca). Glede na vse navedeno ne drži navedba organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, saj podatke za odmero NUSZ določi Občina Poljčane in jih posreduje davčnemu organu, prav tako se plačilo NUSZ izvede na PDP-proračun Občine Poljčane.

(4)  Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-0004/2024-9 z dne 25. 3. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(5)   IP je organ, z dopisom št. 090-104/2025/2 z dne 27. 3. 2025, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 28. 3. 2025. V njem je organ pojasnil, da je »Nadomestilo za stavbno pravico« pravni pojem, ki ga opredeljuje 257. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, SPZ). Organ je v postopku ugotavljanja dejanskega stanja preveril, ali na parc. št. … k.o. … obstaja stavbna pravica, vendar iz podatkov iz zemljiške knjige in arhiviranega gradiva organa ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bila na tej parceli ustanovljena stavbna pravica. Organ je pojasnil, da z izpodbijano odločbo ni odločal o dokumentu, iz katerega bi izhajal odgovor, ali je lastnik parcele zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), saj to ni bilo predmet zahteve prosilca.

Pritožba ni utemeljena.

(6)            IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 20. 2. 2025 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 0901-0004/2024-7 z dne 5. 3. 2025, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

(7)            Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 20. 2. 2025 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija.

(8)            Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ, razpolaga s podatkom, ali je lastnik parcele …, k.o. …, zavezan za plačilo nadomestila za stavbno pravico, saj le to v naravi predstavlja del … ulice. 

(9)            Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 28. 3. 2025, IP ugotavlja, da ob reševanju te pritožbe ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z zahtevanim podatkom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je IP s strani organa prejel pojasnilo, v katerem je pojasnil, da je v postopku ugotavljanja dejanskega stanja preveril, ali na parc. št. … k.o. …, obstaja stavbna pravica, vendar iz podatkov iz zemljiške knjige in arhiviranega gradiva organa ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bila na tej parceli ustanovljena stavbna pravica. Ob tem IP pojasnjuje, da je nadomestilo za stavbno pravico, skladno s prvo točko 256. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/2, v nadaljevanju SPZ) opredeljeno kot pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Pri nadomestilu za stavbno pravico gre za plačilo, ki ga plačuje lastnik stavbne pravice za uporabo zemljišča, na katerem gradi objekt. Stavbna pravica omogoča gradnjo na tujem zemljišču, pri čemer lastnik zemljišča ohrani lastništvo nad zemljiščem, uporabnik pa ima pravico graditi in uporabljati zgrajen objekt. Gre za plačilo, ki je dogovorjeno v okviru sklenjenega pogodbenega razmerja (najpogosteje gre za dolgoročno pravico). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) pa je plačilo, ki ga občina nalaga lastnikom nepremičnin za uporabo stavbnega zemljišča, ki se uporablja za gradnjo, in sicer za zemljišča, ki so predvidena za gradnjo, ne pa nujno z gradbenimi objekti. NUSZ je obveznost, ki se izračuna na podlagi površine zemljišča in je določen z lokalnimi predpisi (skupaj z drugimi kriteriji, kot so vrsta uporabe zemljišča, morebitne omejitve ipd.). Iz navedenega tako izhaja, da gre za dve ločeni nadomestili, kar pomeni, da je prosilec v zahtevi zahteval nekaj drugega (nadomestilo za stavbno pravico), kot pa navaja v pritožbi (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča). Ker organ s podatkov o nadomestilu za stavbno pravico za v zahtevi navedeno parcelo ne razpolaga, je treba pritožbo prosilca zavrniti.

(10)          Ob tem IP še pojasnjuje, da, kot zgoraj že pojasnjeno, prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti, zato so neutemeljene tudi njegove pritožbene navedbe, da je zahteval (in ni prejel) podatkov o tem, ali je lastnik parcele …, k.o. …, zavezan za plačilo Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Teh podatkov prosilec namreč v zahtevi z dne 20. 2. 2025 ni zahteval.

(11)          Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(12)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke