prosilec - Občina Piran

Številka: 090-294/2026/15

Datum: 6. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 130. člena, prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 6. 2026, zoper odločbo (1) št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026, z dne 4. 7. 2026, zoper sklep (2) št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 in z dne 17. 7. 2026, zoper odločbo (3) št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednja

S K L E P:

1.     Pritožbeni postopki zoper odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026, sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 in odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 Občine Piran, se združijo v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod opravilno številko 090-294/2026.

in

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 30. 6. 2026 zoper odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026 Občine Piran, se zavrne.

2.     Pritožba prosilca z dne 4. 7. 2026 zoper sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 Občine Piran, se zavrne.

3.     Pritožba prosilca z dne 17. 7. 2026 zoper odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 Občine Piran, se zavrne.

4.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

K sklepu:

S pritožbami z dne 30. 6. 2026, 4. 7. 2026 in 17. 7. 2026 je prosilec izpodbijal odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026, sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 in odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 organa. Ker se zahteve opirajo na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožb pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-294/2026.

K odločbi:

Glede pritožbe zoper odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026

Prosilec je dne 21. 4. 2026 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z vlogo oz. dopisom družbe …, z dne 8. 1. 2018, naslovljenim na organ oz. župana organa, z zadevo »Prošnja za znižanje NUSZ«. Prosilec je zahteval dokumente oz. informacije:

1.     ali je organ navedeni vlogi družbe ... iz leta 2018 kakorkoli ugodil;

2.     ali je bilo družbi ... na podlagi navedene vloge odobreno znižanje, oprostitev, odlog, obročno plačilo, pobot ali kakršnakoli druga ugodnost v zvezi z NUSZ;

3.     odločba, sklep, soglasje, dogovor, pogodba ali drug dokument, iz katerega izhaja vsebina odločitve organa, če je bilo vlogi ugodeno;

4.     podatek, za katero obdobje se je morebitno znižanje oziroma ugodnost nanašala;

5.     podatek, kakšen je bil finančni učinek morebitnega znižanja oziroma ugodnosti za družbo ...;

6.     podatek, ali je bila družbi ... v zvezi s tem postopkom izplačana kakršnakoli denarna pomoč, subvencija, vračilo, dobropis ali drugo javnofinančno izplačilo;

7.     podatki o izvedenih izplačilih, vračilih ali nakazilih (komu je bil denar nakazan, na kateri transakcijski račun je bil nakazan, kdo je bil imetnik transakcijskega računa, v kakšnem znesku je bilo nakazilo izvedeno, na kateri pravni podlagi je bilo nakazilo izvedeno);

8.     podatek, ali je bila v postopku vključena odvetnica, odvetnik ali drug pooblaščenec družbe ...;

9.     pooblastilo oz. druga listina, iz katere izhaja zastopanje morebitnih vključenih odvetnikov, odvetnic ali drugih pooblaščencev;

10.  podatek, ali je bilo morebitno izplačilo, vračilo ali nakazilo izvedeno neposredno družbi ... ali preko odvetnika, odvetnice oziroma druge tretje osebe;  

11.  pravna podlaga za nakazilo, npr. pooblastilo, asignacija, cesija, izjava upravičenca ali druga ustrezna listina, če je bilo nakazilo izvedeno tretji osebi;

12.  celotno spisovno dokumentacijo v zvezi z navedeno vlogo z dne 8. 1. 2018, evidentirano pri organu dne 18. 1. 2018 pod šifro zadeve 422-2/2018, vključno z morebitnimi internimi zaznamki, odgovori organa, sklepi, odločbami, dopisi, elektronsko korespondenco ter morebitnimi finančnimi oziroma knjigovodskimi izpisi.

O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, tako da mu je v obliki kopije posredoval:

-       Dogovor o uporabi stavbnega zemljišča za teniška igrišča v Portorožu,

-       gradivo 9. točke 27. redne seje Občinskega sveta Občine Piran z dne 27. 3. 2018, ki je dostopno na spletni strani, URL: »https://www.piran.si/objava/259349«, in

-       Odgovor na prošnjo.

Organ je v preostalem delu zahtevo prosilca zavrnil. V ugotovitvenem postopku je organ preveril evidenco dokumentarnega gradiva. Ugotovil je, da razpolaga z Dogovorom o uporabi stavbnega zemljišča za teniška igrišča v Portorožu in gradivom za občinski svet (9. točka 27. redne seje Občinskega sveta Občine Piran z dne 27. 3. 2018), ki je dostopno na spletni strani, URL: »https://www.piran.si/objava/259349«, ter uradnim zaznamkom »Odgovor na prošnjo«. Ti dokumenti smiselno ustrezajo točkam 1, 2, 3, 4 in 12 v prosilčevi zahtevi, saj so iz njih razvidni zahtevani podatki oziroma informacije. Organ je prosilcu navedene dokumente poslal na elektronski naslov, ki ga je prosilec navedel v svoji zahtevi. Glede preostalih dokumentov, ki jih je prosilec zahteval (točke zahteve 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11), pa je organ ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Obstoj teh dokumentov je preveril prek dokumentarnega sistema organa, ki vsebuje vso dokumentacijo vseh organov občine (s pomočjo gesla »…«) ter ustno pri vodji pristojnega Urada za prostorski razvoj in načrtovanje ….

Zoper odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026 je prosilec dne 30. 7. 2026 vložil pritožbo, s katero izpodbija del odločbe, kjer je bil dostop do dokumentov zavrnjen. Prosilec navaja, da iz prejetega dokumenta »Dogovor o uporabi stavbnega zemljišča za teniška igrišča v Portorožu« z dne 21. 2. 2018 izhaja, da so bile najemniku določene konkretne obveznosti v korist občanov organa. V zameno je bila najemniku priznana ugodnost oziroma oprostitev plačila dela letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 7.000,00 EUR. Prosilec posebej opozarja na 7. člen dogovora, kjer je izrecno določeno, da bo nadzor nad izvrševanjem obveznosti najemnika izvajal … ter da se najemnik zavezuje oddati poročilo najkasneje do 31. 12. 2018. Meni, da če je bil dogovor sklenjen in če je bila v njem določena obveznost oddaje poročila, potem bi moral organ konkretno preveriti, ali je bilo to poročilo oddano, kje se nahaja, kdo ga hrani oziroma ali z njim razpolaga organ, … ali drug pristojni subjekt. Prav tako 6. člen dogovora določa, da je dogovor sklenjen za koledarsko leto 2018 in se lahko podaljša z aneksom, dokler bodo pogodbene stranke izpolnjevale vse obveznosti iz dogovora. Zato prosilec meni, da bi moral organ preveriti tudi, ali obstajajo morebitni aneksi, podaljšanja, dopolnitve ali druga dokumentacija, ki se nanaša na nadaljevanje ali izvajanje tega dogovora po letu 2018. Dodatno 9. člen dogovora določa, da dogovor prične veljati v trenutku in v primeru soglasja Občinskega sveta Občine Piran, ki ga poda na predlog župana. Zato prosilec navaja, da je pomembno, da se preveri tudi dokumentacija v zvezi s soglasjem Občinskega sveta, predlogom župana, gradivom za sejo, sklepi in morebitnimi prilogami. Meni, da organ ni dovolj prepričljivo izkazal, da je opravil popoln preizkus obstoja dokumentov, saj se dokumenti lahko nahajajo tudi pod drugimi oznakami, zadevami, nazivi ali pri drugih subjektih, ki so sodelovali pri dogovoru oziroma nadzoru nad njegovim izvajanjem. Dokumenti bi se lahko nanašali tudi na pojme, kot so NUSZ, teniška igrišča, Praznik športa, ŠIMC, poročilo, aneks, Občinski svet, …, … ali izvajanje dogovora. Iz odločbe pa ni razvidno, da bi organ preveril dokumentacijo po teh oziroma sorodnih pojmih. Prosilec IP predlaga, da pritožbi ugodi, odpravi zavrnilni del odločbe ter organu naloži, da ponovno in konkretno preveri obstoj zahtevane dokumentacije

Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 1. 7. 2026 odstopil IP v reševanje.

Glede pritožbe zoper sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026

Prosilec je dne 5. 5. 2026 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s parkirno oviro oz. zaporo ob vstopu na Vidalijevo ulico v Piranu. Zahteval je dokumente oz. informacije:

1.     kopijo dovoljenja, odločbe, soglasja, sklepa ali drugega akta, na podlagi katerega je bila dovoljena postavitev parkirne ovire oziroma zapore;

2.     navedbo pravne podlage, na kateri je občina dovolila postavitev ovire na navedeni lokaciji;

3.     podatke o tem, komu je bilo dovoljenje izdano oziroma kdo je upravičenec do uporabe parkirnega mesta;

4.     podatke o tem, ali je dovoljenje vezano na …, na konkretno pravno ali fizično osebo, na registrsko številko vozila, na dostavo, na časovno omejeno uporabo ali na kakšen drug režim;

5.     morebitno pogodbo, dogovor, sklep ali drug dokument, ki ureja uporabo tega parkirnega mesta oziroma javne površine;

6.     podatke o časovnem okviru uporabe parkirnega mesta, vključno z morebitnimi urami, dnevi ali posebnimi pogoji uporabe; 

7.     podatke o tem, kdo ima ključ, kartico, daljinec ali drug način dostopa oziroma upravljanja parkirne ovire;

8.     podatke o tem, kdo sme uporabljati to parkirno mesto in ali ga smejo uporabljati tudi drugi poslovni subjekti oziroma tretje osebe;

9.     podatke o tem, ali uporabnik oziroma upravičenec za uporabo javne površine plačuje nadomestilo, takso, najemnino ali drugo plačilo, ter kopijo dokumenta, iz katerega to izhaja;

10.  dokumentacijo o izvedbi fizičnega posega, vključno z dovoljenjem za poseg v javno površino, tlakovanje, tlakovce, podlago ali cestno telo;

11.  podatek o izvajalcu del, ki je postavil parkirno oviro oziroma zaporo;

12.  morebitno fotodokumentacijo pred posegom, med posegom in po posegu;

13.  kopijo kulturnovarstvenega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran, če je bilo za poseg pridobljeno;

14.  če kulturnovarstveno soglasje ni bilo pridobljeno, prosim za dokument oziroma pojasnilo, na kakšni podlagi je občina štela, da za poseg v staro mestno jedro Pirana, tlakovanje oziroma javno površino soglasje ni potrebno;

15.  dokumentacijo o usklajevanju z občinskim redarstvom, javnim podjetjem Okolje Piran, krajevno skupnostjo, ZVKDS ali drugimi pristojnimi organi;

16.  podatke o izvedenem nadzoru uporabe tega parkirnega mesta oziroma zapore;

17.  morebitne zapisnike, ugotovitve, prijave, opozorila ali ukrepe občinskega redarstva oziroma drugih služb glede uporabe tega parkirnega mesta;

18.  podatke o tem, ali je občina preverjala, ali se parkirno mesto uporablja skladno z namenom in časovnim okvirom dovoljenja;

19.  podatke o tem, ali je občina prejela pritožbe, prijave ali pobude občanov glede navedene zapore oziroma parkirnega mesta;

20.  vse druge dokumente, ki se nanašajo na izdajo dovoljenja, postavitev, uporabo, nadzor ali morebitno odstranitev navedene parkirne ovire.

Če organ, s katerim od zahtevanih dokumentov ne razpolaga, prosilec želi, da to izrecno navede.

Organ je dne 27. 5. 2026 prosilcu poslal zahtevano dokumentacijo, ob tem pa mu je posredoval tudi dodatno pojasnilo, ki ga je pripravil g. …, Vodja Urada za gospodarske javne službe, promet in okolje Občine Piran.

Prosilec je dne 28. 5. 2026 na organ naslovil zahtevo za dopolnitev nepopolnega odgovora oz. poziv pred pritožbo pri IP, saj je po pregledu odgovora ugotovil, da odgovor organa ni bil popoln oz. da iz njega ne izhajajo jasni odgovori na vsa vprašanja in zahteve. Meni, da organ ni navedel, s katerimi dokumenti razpolaga, katerih dokumentov ne posreduje, niti ni izdal odločbe. Ob tem je organ pozval, da se jasno opredeli do vseh še odprtih vprašanj in dokumentov. Prosilec je prosil za jasno pojasnilo:

1.     ali sme … pravico do uporabe rezerviranega parkirnega mesta prenesti, prepustiti ali omogočiti v uporabo podnajemniku gostinskega lokala oziroma drugi tretji osebi;

2.     ali je organ oziroma JP Okolje Piran d.o.o. seznanjena s tem, da naj bi parkirno mesto na Vidalijevi ulici uporabljal podnajemnik gostinskega lokala …;

3.     ali uporaba rezerviranega parkirnega mesta s strani podnajemnika gostinskega lokala pomeni kršitev pogodbenega določila, da se parkirna mesta uporabljajo izključno za parkiranje vozil gostov hotela;

4.     na kakšen način organ oziroma JP Okolje Piran d.o.o. preverja, ali je vozilo, parkirano na rezerviranem parkirnem mestu, dejansko vozilo gosta hotela;

5.     ali mora … voditi evidenco vozil gostov, ki uporabljajo navedeni rezervirani parkirni mesti, oziroma ali mora na zahtevo občine ali JP Okolje Piran d.o.o. dokazati, da je bilo določeno vozilo vozilo hotelskega gosta;

6.     ali je organ oziroma JP Okolje Piran preverila javno objavljene informacije … glede parkiranja gostov, iz katerih izhaja, da hotel goste napotuje na parkiranje v garažno hišo Fornače;

7.     kako organ pojasnjuje dejansko potrebo po rezerviranem parkirnem mestu na Vidalijevi ulici za goste hotela, če hotel svoje goste javno obvešča, da je parkiranje zanje urejeno v garažni hiši Fornače;

8.     katere nadzorne ali sankcijske ukrepe bo organ oziroma JP Okolje Piran d.o.o. izvedla, če se ugotovi, da se rezervirano parkirno mesto uporablja za druge namene oziroma za osebo, ki ni gost hotela.

Prav tako prosilec prosi za pojasnilo, kdo je lastnik postavljene parkirne ovire, kdo jo je financiral, kdo jo vzdržuje, kdo z njo upravlja in kdo je pristojen za njeno odstranitev v primeru prenehanja rezervacije,

poteka pogodbe ali ugotovljene nepravilne uporabe parkirnega mesta. Prosi tudi za pojasnilo, kdo ima ključ, kartico, daljinec ali drug način upravljanja parkirne ovire oziroma dostopa do nje.

Prosi za pojasnilo:

1.     ali je ... zaprosil za postavitev parkirne ovire tudi na rezerviranem parkirnem mestu na Cankarjevem nabrežju;

2.     če ni, zakaj je bila potreba po fizični zapori utemeljena samo za parkirno mesto na Vidalijevi ulici;

3.     ali je organ pri izdaji soglasja za parkirno oviro na Vidalijevi ulici preverjala sorazmernost takšnega ukrepa glede na to, da ima … tudi drugo rezervirano parkirno mesto, za katero iz dokumentacije ne izhaja, da bi bila zaprošena ali dovoljena fizična zapora.

Posebej prosi za kopijo oziroma vpogled v morebitne dodatne listine, strokovna mnenja, interne zaznamke, zapisnike, uradne zaznamke ali druge dokumente, iz katerih izhaja presoja organa glede dopustnosti postavitve fizične parkirne ovire na navedeni lokaciji. Če organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga, prosilec prosi, da to izrecno navede.

Organ je prosilcu odgovoril z obvestilom št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026, v katerem je prosilcu pojasnil, da po izdaji odločbe ni predvidene dopolnitve že vložene zahteve, saj je bilo o njegovi zahtevi že v celoti odločeno. Ob tem je pojasnil tudi, da organ po ZDIJZ ni dolžan podajati pojasnil, odgovarjati na vprašanja ali poročati o nadzoru prosilcu, temveč je dolžan omogočiti dostop do že obstoječih dokumentov, s katerimi dejansko razpolaga. Organ je navedel, da je v zadevah št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 že posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga, poleg tega pa je vodja Urada za okolje, promet in gospodarske javne službe g. … prosilcu pripravil tudi pojasnila za lažje razumevanje zadeve.

Prosilec je dne 19. 6. 2026 na organ naslovil dopis, v katerem je navedel, da vlaga« pritožbo v zvezi z obvestilom Občine Piran št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026«. Pojasnil je, da meni, da odgovor organa ni popoln in da o zahtevi ni bilo odločeno na način, ki bi omogočal preizkus zakonitosti. Prosilec se ne strinja z navedbami organa, da je posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga in poudarja, da ne zahteva ustvarjanja novih pojasnil, temveč dostop do že obstoječih dokumentov. Prav tako je prosilec navedel, da iz odgovora organa ni jasno razvidno, ali je organ zahtevo v posameznih delih zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo, ali je menil, da gre za vprašanja oz. zahteve po pojasnilih.

Organ je pritožbo prosilca z dne 19. 6. 2026 zavrgel s sklepom št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026, saj je ugotovil, da pritožba ni bila dovoljena, saj je bila vložena zoper obvestilo organa, na katerega pa po zakonu pritožba ni mogoča. Organ je ob tem dodal, da pritožbe prosilca niti po vsebini ni mogoče obravnavati kot pritožbe zoper odločitev organa v zadevi, saj se prosilec izrecno sklicuje na prejeto obvestilo. Poleg tega je organ pojasnil, da je prosilec prejel zahtevano dokumentacijo dne 27. 5. 2026, že naslednjega dne pa je poslal zahtevo za dopolnitev in poziv pred pritožbo. To pomeni, da se je 21 dnevni rok za pritožbo iztekel dne 17. 6. 2026. Prosilec pa je svojo pritožbo vložil dne 22. 6. 2026. Tudi če bi organ štel, da je pritožba kot taka dovoljena, le-ta še vedno ne bi bila pravočasna.

Zoper sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 je prosilec dne 4. 7. 2026 vložil pritožbo, saj meni, da je sklep neutemeljen in napačen. Prosilec se ne strinja z obrazložitvijo organa, da pritožba ni dovoljena, ker je bila vložena zoper obvestilo. Meni, da o njegovi zahtevi ni bilo odločeno na način, ki bi omogočal preizkus zakonitosti, saj bi moral organ o zavrnilnem delu izdati odločbo oz. jasno in preverljivo navesti, kateri zahtevani dokumenti obstajajo, kateri so bili posredovani, kateri ne obstajajo in v katerem delu se zahteva zavrača. Prosilec ob tem poudarja, da organ z odgovorom, poimenovanim kot obvestilo, ne more izključiti pravice prosilca do pritožbe. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi sklep organa št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 ter organu naloži, da pritožbo obravnava vsebinsko oz. da izda ustrezno odločbo.

Glede pritožbe zoper odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026

Prosilec je dne 20. 4. 2026 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje dokumentov, v zvezi z njegovim dopisom z dne 31. 3. 2026 z zadevo »Prošnja za posredovanje dopisa občinskim svetnikom«, in sicer je zahteval, da mu organ pisno pojasni:

1.     ali je bil njegov dopis z dne 31. 3. 2026 evidentiran kot prejeta vloga oziroma pobuda;

2.     pod katero evidenčno oziroma opravilno številko je bil evidentiran;

3.     kdo je bil določen kot pristojna oseba oziroma notranja organizacijska enota za obravnavo tega dopisa;

4.     ali je bil dopis pravočasno posredovan članicam in članom Občinskega sveta organa pred sejo, na katero se je vsebinsko nanašal;

5.     če dopis ni bil pravočasno posredovan, zakaj ni bil posredovan;

6.     kdo je sprejel odločitev oziroma dal navodilo, da se dopis ne posreduje oziroma da se ne posreduje pravočasno;

7.     ali je bilo takšno navodilo dano pisno ali ustno;

8.     ali je bilo navodilo evidentirano v dokumentarnem sistemu organa;

9.     na kateri konkretni pravni podlagi je bilo odločeno, da se dopis, namenjen občinskim svetnikom, ne posreduje njegovim naslovnikom;

10.  ali organ šteje, da občinska uprava lahko po lastni presoji zadrži pobudo državljana, ki je izrecno namenjena članom občinskega sveta;

11.  ali bo organ preveril okoliščine, zaradi katerih dopis ni bil pravočasno posredovan občinskim svetnikom;

12.  kako bo organ v prihodnje zagotovil, da bodo dopisi in pobude, izrecno namenjeni članicam in članom občinskega sveta, pravočasno posredovani njihovim naslovnikom.

Prosilec zahteva tudi, da se njegov že vloženi dopis kljub temu posreduje vsem članicam in članom Občinskega sveta organa oziroma najmanj vodjem svetniških skupin v vednost, skupaj s pojasnilom, da je bil organu poslan že dne 31. 3. 2026 ob 12:56, vendar pred sejo ni bil posredovan njegovim naslovnikom.

O zahtevi je organ odločil z odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026, s katero je zahtevo zavrnil. Organ je v obrazložitvi najprej opredelil informacijo javnega značaja in navedel, da prosilec lahko zahteva le dokumente, ki že obstajajo, ni pa dolžan ustvarjati novih dokumentov, dajati pojasnil ali odgovarjati na vprašanja. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Zoper odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 je prosilec dne 17. 7. 2026 podal pritožbo, v kateri odločbo izpodbija v celoti zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pomanjkljive obrazložitve in nepravilne presoje vsebine zahteve. Zaveda se, da organ po ZDIJZ ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali posebej za prosilca pripravljati novih analiz in pojasnil, vendar meni, da je zahteval tudi podatke in dokumentacijo, ki bi glede na običajno uradno poslovanje organa lahko že obstajali:

-       evidenčni oziroma ovojni list zadeve; 

-       evidenčno ali opravilno številko pobude z dne 31. 3. 2026;

-       podatke iz dokumentarnega sistema o prejemu, evidentiranju, razporeditvi in obravnavi pobude;

-       podatke o tem, kateri osebi oziroma organizacijski enoti je bila pobuda dodeljena;

-       morebitno elektronsko ali drugo interno korespondenco glede posredovanja pobude;

-       morebitna pisna navodila, elektronska sporočila, uradne zaznamke ali druge zapise, v katerih je evidentirano navodilo glede posredovanja oziroma neposredovanja pobude;

-       podatke o odpremi oziroma seznam naslovnikov, iz katerega bi bilo razvidno, ali je bila pobuda posredovana občinskim svetnicam in svetnikom;

-       drugo že obstoječo dokumentacijo, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, kako je občina s pobudo ravnala.

Prosilec meni, da bi organ moral preveriti obstoj navedenih dokumentov in jasno obrazložiti, katere evidence, zadeve, elektronsko pošto in druge vire je pregledala, saj iz odločbe ni mogoče ugotoviti, da je bilo takšno konkretno in celovito preverjanje sploh opravljeno. Meni tudi, da iz obrazložitve ni razvidno, kdo je opravil iskanje dokumentacije, katere evidence in zadeve so bile pregledane, ali je bil pregledan dokumentarni sistem občine, ali je bila pregledana elektronska pošta pristojnih oseb, ali je bilo preverjeno poslovanje tajništva oziroma službe občinskega sveta, ali obstajajo podatki o dodelitvi in odpremi dokumenta in ali so bile opravljene poizvedbe pri osebah, ki so pobudo prejele ali obravnavale Zgolj splošna navedba, da odgovori na vprašanja niso informacije javnega značaja, ne zadostuje za ugotovitev, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Prosilec IP predlaga, da pritožbi ugodi, odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 odpravi, organu naloži, da konkretno in dokumentirano preveri obstoj vseh dokumentov, evidenc, elektronske korespondence, uradnih zaznamkov in drugih zapisov, povezanih s prejemom, evidentiranjem, obravnavo in neposredovanjem pobude z dne 31. 3. 2026 in organu naloži, da mi omogoči dostop do vseh najdenih dokumentov, razen v delih, za katere bi bila konkretno izkazana katera od zakonskih izjem. Če organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, prosilec želi konkretno in preverljivo pojasnilo, katere evidence, elektronske predale, organizacijske enote in uradne osebe je vključil v iskanje ter na kakšni podlagi je ugotovil, da dokumenti ne obstajajo.

Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je z dopisom št. 0901-79/2026-9 z dne 7. 8. 2026, odstopil IP v reševanje.

Pritožba zoper odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026 ni utemeljena.

Pritožba zoper sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 ni utemeljena.

Pritožba zoper odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K 1. točki izreka te odločbe

Organ je z odločbo št. 0901-0045/2026 z dne 24. 6. 2026 delno ugodil zahtevi prosilca tako, da mu je posredoval Dogovor o uporabi stavbnega zemljišča za teniška igrišča v Portorožu in Odgovor na prošnjo, ob tem pa ga je napotil tudi na gradivo 9. točke 27. seje Občinskega sveta Občine Piran z dne 27. 3. 2018, ki je dostopno na spletni strani organa. V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga, prosilec pa je v pritožbi navaja razloge, zaradi katerih nasprotuje tej ugotovitvi organa. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z informacijami javnega značaja, ki jih je prosilec zahteval v točkah 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 zahteve, in sicer so to naslednje informacije v zvezi z vlogo oz. dopisom družbe ..., z dne 8. 1. 2018, naslovljenim na organ, z zadevo »Prošnja za znižanje NUSZ«:

5. podatek, kakšen je bil finančni učinek morebitnega znižanja oziroma ugodnosti za družbo …;

6. podatek, ali je bila družbi … v zvezi s tem postopkom izplačana kakršnakoli denarna pomoč, subvencija, vračilo, dobropis ali drugo javnofinančno izplačilo;

7. podatki o izvedenih izplačilih, vračilih ali nakazilih (komu je bil denar nakazan, na kateri transakcijski račun je bil nakazan, kdo je bil imetnik transakcijskega računa, v kakšnem znesku je bilo nakazilo izvedeno, na kateri pravni podlagi je bilo nakazilo izvedeno);

8. podatek, ali je bila v postopku vključena odvetnica, odvetnik ali drug pooblaščenec družbe …;

9. pooblastilo oz. druga listina, iz katere izhaja zastopanje morebitnih vključenih odvetnikov, odvetnic ali drugih pooblaščencev;

10. podatek, ali je bilo morebitno izplačilo, vračilo ali nakazilo izvedeno neposredno družbi … ali preko odvetnika, odvetnice oziroma druge tretje osebe;   

11. pravna podlaga za nakazilo, npr. pooblastilo, asignacija, cesija, izjava upravičenca ali druga ustrezna listina, če je bilo nakazilo izvedeno tretji osebi.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.         informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.         organ mora z njo razpolagati;

3.         nahajati se mora v materializirani obliki.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev, pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

IP je ob reševanju pritožbe z dopisom št. 090-294/2026/4 z dne 13. 8. 2026 organ pozval za pojasnilo, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente. Organ je dne 19. 8. 2026 pojasnil, da je zahtevane dokumente iskal v elektronskem dokumentarnem sistemu za gradivo (ODOS), s pomočjo iskalnega gesla »…« ter ustno pri vodji pristojnega Urada za prostorski razvoj in načrtovanje …, kot dokaz pa je priložil zaslonske slike iskanja po dokumentarnem gradivu. IP je na podlagi predloženih zaslonskih slik ugotovil, da pod opravilno številko 422-0002/2018 organ vodi zadevo, imenovano Prošnja za znižanje NUSZ, ki se glede na naslov zadeve nanaša na zahtevo prosilca z dne 21. 4. 2026.

IP je z dopisom št. 090-294/2026/10 z dne 24. 9. 2026 organ pozval na popis dokumentov v zadevi, ki se vodi pod opravilno številko 422-0002/2018 in na dostavo vseh dokumentov iz zadeve ter pojasnilo, katere izmed teh dokumentov je organ prosilcu že posredoval. Organ je dne 24. 9. 2026 pojasnil, da se zadeva št. 422-2/2018 nanaša na prosilčevo zahtevo, pri čemer je prosilec tudi že pridobil dokumente iz te zadeve in kot dokaz priložil popis zadeve in e-sporočilo, naslovljeno na prosilca, z dne 30. 6. 2026, v katerem je prosilec prejel vse dokumente iz zadeve.

Iz popisa zadeve št. 422-0002/2018 je razvidno, da zadeva obsega 4 dokumente, in sicer: prošnja za znižanje NUSZ, odgovor na prošnjo in dvakrat evidentiran enak dogovor o uporabi stavbnega zemljišča. IP je z namenom ugotavljanja dejanskega znanja dne 29. 9. 2026 poklical mag. … in prosil za pojasnilo razlike med obema evidentiranima dogovoroma. Javna uslužbenka je pojasnila, da je dogovor evidentiran dvakrat, saj je bil najprej pripravljen en dokument, nato pa je bil po podpisu župana izdelan oziroma evidentiran še drugi dokument. Dokumenta, ki sta evidentirana v zadevi št. 422-0002/2018 pod zaporednima št. 3 in 4. imata torej enako vsebino, ki jo je prosilec že prejel. Iz navedenega iskanja v dokumentacijskem sistemu zadev izhaja, da je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo s katero razpolaga v zvezi z dopisom »družbe …, z dne 8. 1. 2018, naslovljenim na organ oz. župana organa, z zadevo »Prošnja za znižanje NUSZ««.

Organ je opravil ugotovitveni postopek na način, da je zahtevane informacije iskal v dokumentacijskem sistemu ODOS in prosilcu poslal vse dokumente, s katerimi razpolaga. O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom v izpise iz sistema ODOS in z ustno preveritvijo pri uradni osebi organa. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in podana pojasnila organa, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti, razen tistimi, ki so bili posredovani prosilcu, ne razpolaga. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente (z vpogledom v dokumentarni sistem ODOS in s poizvedbami pri vodji pristojnega Urada za prostorski razvoj in načrtovanje) in prišel do ugotovitve, da z drugimi dokumenti, kot jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga.

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da drugi zahtevani dokumenti, poleg tistih, ki jih je prosilec že prejel, v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je organ v zadevi ustvaril oziroma evidentiral vse dokumente, ki bi jih v zvezi z obravnavo prošnje za znižanje NUSZ moral skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pravilna ugotovitev organa, da z informacijami, ki jih je prosilec zahteval v točkah 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 zahteve, dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K 2. točki izreka te odločbe

Organ je s sklepom št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 zavrgel pritožbo prosilca zoper dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026, in sicer iz razloga, ker pritožba ni mogoča. Prosilec meni, da je sklep neutemeljen in napačen.

V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel. Prosilec ima po drugem odstavku 27. člena ZDIJZ pravico do pritožbe tudi, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Pravica do pritožbe je zagotovljena tudi v primeru, ko organ o zahtevi v zakonskem roku ne odloči, t.i. pritožba zaradi molka organa (255. člen ZUP).

IP poudarja, da se pravna narava vloge presoja glede na njeno vsebino in glede na akt oziroma ravnanje organa, ki ga prosilec z njo izpodbija. Zgolj poimenovanje vloge prosilca »pritožba« in dejstvo, da je usmerjena zoper dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026 ne more vplivati na dovoljenost pravnega sredstva. V obravnavanem primeru je prosilec vložil pritožbo zoper dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026, katerega vsebina je odgovor organa na dopis prosilca z dne 28. 5. 2026, to pa je bila dejansko nova vloga, v kateri je prosilec zahteval dopolnitev odgovora organa z dne 27. 5. 2026 (ta odgovor je bil po svoji vsebini odločitev organa o zahtevi, ki jo je prosilec na organ naslovil dne 5. 5. 2026 na podlagi ZDIJZ), dodatna pojasnila, odgovore na vprašanja ter dodatne dokumente. Dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026 ima naslov zadeve »Obvestilo« in vsebuje le pojasnilo prosilcu, da je bilo o njegovi zahtevi po ZDIJZ že odločeno in da mu je organ v zadevah št. 0901-0048/2026 in 0901-0050/2026 posredoval vso zahtevano dokumentacijo. IP ugotavlja, da dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026 ne vsebuje nobene odločitve o zahtevi prosilca po ZDIJZ, saj je njegova vsebina le pojasnilo, kako je organ z drugimi dokumenti odločil o njegovi zahtevi.

Glede na vse navedeno dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026 po vsebini ni niti odločba niti kakršnakoli druga vrsta odločitve, s katero bi organ odločil o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja, niti sklep o zavrženju zahteve. IP je zato zaključil, da dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026 po vsebini ni dokument, zoper katerega bi bila dovoljena pritožba (več o tem v 30. odstavku te obrazložitve).

IP je v nadaljevanju presojal tudi naravo vloge prosilca z dne 28. 5. 2026, saj je ta pomembna za presojo pomena dokumenta št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026. Pritožba je vloga posebne vrste, katere namen je uveljavljanje pravnega varstva zoper odločitev oziroma ravnanje organa, za katero je pritožba dovoljena. Vloga prosilca z dne 28. 5. 2026 po svoji vsebini ni predstavljala pritožbe. Prosilec z njo ni izpodbijal določene odločbe, odločitve oziroma drugega akta organa, temveč je organ pozval k dopolnitvi odgovora ter zahteval, naj se opredeli do vprašanj, ki jih je štel za še odprta. Takšne zahteve po svoji naravi niso pritožba. Z njimi prosilec ni uveljavljal pravnega varstva zoper določeno odločitev oziroma ravnanje organa, temveč je od organa zahteval dodatna pojasnila, odgovore na vprašanja in dodatne informacije. To potrjuje tudi naslov vloge prosilca z dne 28. 5. 2026, v katerem jo je prosilec opredelil kot »zahtevo za dopolnitev nepopolnega odgovora oziroma poziv pred pritožbo pri IP«. Iz navedenega izhaja, da prosilec z navedeno vlogo ni vložil pritožbe zoper odločitev organa z dne 27. 5. 2026 (ta odgovor je bil po svoji vsebini odločitev organa o zahtevi, ki jo je prosilec na organ naslovil dne 5. 5. 2026 na podlagi ZDIJZ in zoper to odločitev bi prosilec eventuelno lahko v roku, ki je v ZUP določen za pritožbo, vložil pritožbo, vendar, četudi je bila morda vložena, slednja ni predmet tega pritožbenega postopka), temveč je organ izrecno pozval k dodatnemu postopanju pred morebitno vložitvijo pritožbe. Organ bi moral zato vlogo prosilca z dne 28. 5. 2026 v delu, v katerem se nanaša na nove oziroma dodatne dokumente in informacije, obravnavati kot novo zahtevo po ZDIJZ. Pri tem bi organ moral ugotoviti, katere zahtevane informacije oziroma dokumente ima v posesti oziroma z njimi razpolaga, ter glede vsakega zahtevanega dokumenta oziroma informacije postopati v skladu z določbami ZDIJZ. Vprašanje, ali je organ ravnal tako, pa ne vpliva na presojo dovoljenosti pritožbe prosilca z dne 19. 6. 2026. Ta je bila izrecno vložena zoper dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026, ki pa je po vsebini, kot že rečeno, ni odločitev o zahtevi po ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da dokument št. 0901-0048/2026, 0901-0050/2026 z dne 19. 6. 2026 ne predstavlja akta, zoper katerega bi bila pritožba dovoljena, zato je organ ravnal pravilno, ko je pritožbo zavrgel s sklepom št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca zoper s sklep št. 0901-0048/2026 z dne 3. 7. 2026 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

K 3. točki izreka te odločbe

Organ je z odločbo št. 0901-79/2026-5 z dne 16. 7. 2026 zavrnil prosilčevo zahtevo, ker se ta ne nanaša na informacije javnega značaja in ker ni dolžen ustvarjati novih dokumentov, dajati pojasnil ali odgovarjati ne vprašanja. Prosilec s pritožbo v celoti nasprotuje tej ugotovitvi organa. IP pa je po preučitvi vsebine zahteve ugotovil, da jo je treba zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na njegov dopis (zahteval je posredovanje dokumentov, v zvezi z njegovim dopisom z dne 31. 3. 2026 z zadevo »Prošnja za posredovanje dopisa občinskim svetnikom«), torej na dopis točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov treba zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da se v povezavi z nekom vodijo določeni postopki oziroma obstajajo določeni dokumenti, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika. Glede na to, da je prosilec že v sami zahtevi zahteval podatke, ki se nanašajo na njegov dopis, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih (če bi ugotovili, da organ s posameznimi zahtevanimi dokumenti razpolaga) ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja na sodno prakso (npr. sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 , št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014 in št. IU 1807/2029-24 z dne 10. 11. 2021), v kateri je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ni opredelil niti glede vprašanja, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi informacijami javnega značaja, niti glede vprašanja, ali bi bil mogoč delni dostop do zahtevanih informacij na podlagi 7. člena ZDIJZ. Kot že rečeno, je na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovan osebni podatek tudi podatek o tem, da se v povezavi z nekom vodijo določeni postopki oz. obstajajo določeni dokumenti.

Ker je izrek izpodbijane odločbe pravilen, vendar obrazložitev temelji na drugih razlogih, je IP pritožbo prosilca zoper navedeno odločbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in v obrazložitvi navedel pravilne razloge za zavrnitev dostopa, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Sklepno

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

Ta odločitev je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav., 

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke