prosilec - Občina Piran

Številka: 090-219/2026/7

Datum: 11. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 5. 2026, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-0038/2026 z dne 6. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 5. 2026, zoper odločbo Občine Piran, št. 0901-0038/2026 z dne 6. 5. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 7. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, s katero je zahteval posredovanje dokumentov in informacij, ki se nanašajo na izdajanje dovoljenj, vodenje evidenc ter nadzor nad postavitvijo cvetličnih korit na javnih površinah. Zahteva je obsegala dostop do naslednjih dokumentov oziroma informacij:

·         dokument, akt, interna navodila, organizacijski akt ali druge podlage, iz katere izhaja, kateri organ, urad ali oddelek Občine Piran je pristojen za izdajo dovoljenj za postavitev cvetličnih korit na javnih površinah;

·         informacije, ali organ vodi evidenco, register, seznam, kataster ali drugo zbirko podatkov o izdanih dovoljenjih za postavitev cvetličnih korit na javnih površinah;

·         pravno ali organizacijsko podlago za vodenje navedene evidence, opis podatkov, ki jih vsebuje ter  posredovanje praznega vzorca evidence oziroma izpisa vrste rubrik ali polj, ki se v evidenci vodijo;

·         dokumente, navodila, protokole, smernice ali druge akte, iz katerih izhaja način kako občinski redarji, inšpektorji ali druge pristojne osebe na terenu preverjajo, ali je posamezno cvetlično korito postavljeno na podlagi ustreznega dovoljenja,

·         informacijo in morebitno dokumentirano podlago o tem, ali imajo občinski redarji oziroma druge pristojne osebe na terenu dostop do evidence izdanih dovoljenj ter na kakšen način;

·         dokumente, navodila, obrazce, interne akte ali druge podlage, iz katere izhaja način ukrepanja v primeru ugotovitve, da je cvetlično korito postavljeno brez dovoljenja;

·         vzorce zapisnikov, uradnih zaznamkov, opozoril, odločb, obvestil ali drugih dokumentov, ki se uporabljajo v primeru nepravilno oziroma nedovoljeno postavljenega cvetličnega korita;

·         informacijo, ali morajo biti dovoljena cvetlična korita posebej označena, ter pravno ali drugo uradno podlago za takšno označevanje;

·         informacijo, ali je občanom omogočen vpogled v evidenco oziroma podatke o izdanih dovoljenjih za postavitev cvetličnih korit, ter dokument, navodilo ali pravno podlago, ki ureja tak vpogled.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0901-0038/2026 z dne 6. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. V zvezi s prvo alinejo zahteve je organ pojasnil, da je področje izdaje dovoljenj za uporabo javnih površin urejeno z Odlokom o čiščenju in urejanju ter posebni rabi javnih površin (v nadaljevanju Odlok), ki je javno dostopen tako na spletni strani Uradnega lista RS kot na spletni strani organa, in sicer na povezavi https://www.lex-localis.info/kataloginformacij/vsebinaDokumenta.aspx?SectionID=fae33ec5-6780-4316-8375-6590c18f6d46. Glede 2., 3., 5., 8.,in 9. alineje zahteve je organ pojasnil, da izdaja dovoljenja za uporabo javnih površin za gostinske namene na podlagi navedenega Odloka, da Odlok ne določa posebnega označevanja dovoljenih cvetličnih korit ter da lahko pristojne osebe dostopajo do izdanih dovoljenj preko dokumentacijskega sistema organa. Prav tako je navedel, da so grafični izrisi gostinskih vrtov javno dostopni na uradni spletni strani organa pod zavihkom Turizem – Gostinski vrtovi, in sicer na povezavi https://www.piran.si/objava/1213001. V delu zahteve, ki se nanaša na dokumente, navodila, protokole, smernice oziroma druge akte glede izvajanja nadzora na terenu (4. alineja zahteve), je organ navedel, da navedeno področje spada v pristojnost Medobčinske uprave Istra oziroma da sam z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Prav tako je organ glede 6. in 7. alineje zahteve navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj naj bi bilo obravnavano področje v pristojnosti Medobčinske uprave Istra, zaradi česar je zahtevo tudi v tem delu zavrnil.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 11. 5. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da je izpodbijana odločba nepopolna, nejasna in vsebinsko pomanjkljiva. Meni, da organ na njegovo zahtevo ni odgovoril na način, ki bi omogočal razumevanje sistema dovoljevanja, evidentiranja in nadzora nad postavitvijo cvetličnih korit na javnih površinah. Po njegovem mnenju je organ v odločbi odgovarjal predvsem z vidika uporabe javnih površin za gostinske namene oziroma gostinske vrtove, pri čemer ni pojasnil, ali se podani odgovori nanašajo tudi na cvetlična korita kot samostojne predmete oziroma urbano opremo na javni površini. Prosilec poudarja, da se njegova zahteva opira na 19. točko 15. člena Odloka, ki postavitev cvetličnih korit pogojuje z dovoljenjem uprave organa. Zato meni, da bi moral organ jasno pojasniti, ali se za postavitev cvetličnih korit izdajajo samostojna dovoljenja oziroma ali so ta vključena v druge vrste dovoljenj za uporabo javnih površin. Dalje navaja, da iz odločbe ni mogoče ugotoviti, ali organ vodi evidenco, register ali drugo zbirko podatkov o dovoljenjih za postavitev cvetličnih korit. Organ sicer navaja, da lahko pristojne osebe dostopajo do izdanih dovoljenj preko dokumentacijskega sistema, vendar po mnenju prosilca ni pojasnil, ali navedeni sistem vsebuje tudi podatke o dovoljenjih za cvetlična korita ter ali je iz njega mogoče pridobiti pregled oziroma seznam takšnih dovoljenj. Prosilec posebej poudarja, da se njegova zahteva ni nanašala zgolj na cvetlična korita, postavljena v okviru gostinskih vrtov, temveč tudi na morebitna samostojno postavljena cvetlična korita občanov, stanovalcev, etažnih lastnikov, najemnikov poslovnih prostorov ali drugih uporabnikov javnih površin. Iz odločbe po njegovem mnenju ni razvidno, ali organ izdaja dovoljenja in vodi podatke tudi za takšne primere. Nadalje opozarja, da organ navaja, da Odlok ne določa posebnega označevanja dovoljenih cvetličnih korit, hkrati pa ne pojasni, kako pristojne osebe na terenu ugotavljajo, ali je posamezno cvetlično korito postavljeno na podlagi ustreznega dovoljenja. Prosilec meni, da bi moral organ pojasniti način preverjanja dovoljenosti postavitve cvetličnih korit ter obstoj morebitnih evidenc, navodil ali drugih dokumentov, ki omogočajo izvajanje nadzora. Po njegovem mnenju brez teh informacij sistem dovoljevanja in nadzora nad postavitvijo cvetličnih korit na javnih površinah ostaja nepregleden in za občane praktično nepreverljiv.

(4) IP je skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP pritožbo prosilca odstopil organu v predhodni preizkus. Po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, je organ na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(8) IP ugotavlja, da je med strankama v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja, ki se nanašajo na izdajanje dovoljenj, vodenje evidenc ter nadzor nad postavitvijo cvetličnih korit na javnih površinah, oziroma ali je organ obstoj zahtevanih dokumentov in informacij ustrezno preveril. Ker iz izpodbijane odločbe ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali organ vodi oziroma razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na postavitev cvetličnih korit na javnih površinah, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal dejstva v zvezi z navedenim.

(9) IP je organ pozval, naj pojasni zlasti, ali se za postavitev cvetličnih korit na javnih površinah izdajajo samostojna dovoljenja ali pa so ta vključena v druge vrste dovoljenj za uporabo oziroma posebno rabo javnih površin. Nadalje je IP organ pozval, naj pojasni, ali vodi posebno evidenco, register ali drugo zbirko podatkov o izdanih dovoljenjih za postavitev cvetličnih korit ter ali se podatki o takšnih dovoljenjih nahajajo v dokumentacijskem sistemu organa. Prav tako je zahteval tudi pojasnila glede dostopa pristojnih oseb do podatkov o izdanih dovoljenjih, možnosti pridobitve izpisov oziroma pregledov iz dokumentacijskega sistema ter glede obstoja dokumentov ali drugih informacij, ki se nanašajo na postopke preverjanja dovoljenosti postavitve cvetličnih korit na javnih površinah.

(10) Organ je pri odstopu pritožbe z dne 11. 5. 2026 pojasnil, da je pred izdajo izpodbijane odločbe opravil poizvedbe v dokumentarnem gradivu v sistemu Odos ter preverbe pri pristojnem uradu ter da je prosilcu posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga. V odgovoru na poziv je dodatno navedel, da za postavitev cvetličnih korit ne izdaja posebnih dovoljenj, temveč dovoljenja za uporabo javne površine na podlagi 10. člena Odloka. Po pojasnilih organa je za vsako uporabo javne površine, ne glede na namen oziroma vrsto postavljenega elementa, potrebno pridobiti dovoljenje za uporabo javne površine, pri čemer je konkretni način uporabe razviden iz posameznega dovoljenja. Organ je dalje pojasnil, da ne vodi posebne evidence dovoljenj za postavitev cvetličnih korit, prav tako ne vodi ločenih evidenc glede na posamezno vrsto uporabe javne površine. Vsa izdana dovoljenja za uporabo javnih površin so arhivirana v dokumentacijskem sistemu Odos. Iz vsebine posameznega dovoljenja je mogoče ugotoviti, ali se dovoljenje nanaša na postavitev cvetličnih korit, gostinskega vrta ali drugo obliko uporabe javne površine. Glede dostopa do podatkov je organ navedel, da lahko uradne osebe v dokumentacijskem sistemu dostopajo do posameznega dovoljenja za uporabo javne površine na konkretni nepremičnini oziroma naslovu. Organ je dodatno pojasnil, da ne razpolaga z dokumenti, podatki ali informacijami, ki bi se posebej nanašali na postopke preverjanja dovoljenosti postavitve cvetličnih korit na javnih površinah oziroma na dostop pristojnih oseb do podatkov o izdanih dovoljenjih. Prav tako je navedel, da iz dokumentacijskega sistema izhaja, da je bilo v letu 2026 do danes izdanih več kot 110  odločb - dovoljenj za uporabo javnih površin.

(11) Iz dodatnih pojasnil organa izhaja, da organ ne izdaja posebnih dovoljenj za cvetlična korita, temveč dovoljenja za uporabo javne površine po Odloku, pri čemer je postavitev cvetličnega korita lahko ena izmed oblik dovoljene uporabe javne površine. Organ je pojasnil tudi, da ne vodi posebne evidence ali registra cvetličnih korit, temveč se izdana dovoljenja hranijo v dokumentacijskem sistemu Odos. Organ je pojasnil, da z dokumenti, navodili ali drugimi akti, ki bi se posebej nanašali na preverjanje dovoljenosti postavitve cvetličnih korit, ne razpolaga. Če ni indicev, da takšni dokumenti dejansko obstajajo, IP praviloma nima podlage za drugačen zaključek. V postopku po ZDIJZ namreč ne ugotavlja, ali bi organ takšne dokumente moral imeti, temveč zgolj, ali z njimi razpolaga. Ker je prosilec zahteval izključno seznam dovoljenj za cvetlična korita, organ pa je pojasnil, da takšne klasifikacije ne vodi in da bi bilo treba posamezne zadeve pregledovati vsebinsko, IP zaključuje, da zahtevani dokument ne obstaja. IP ugotavlja, da je organ v pritožbenem postopku dodatno pojasnil način izdaje dovoljenj za uporabo javnih površin, način hrambe dokumentacije ter neobstoj posebnih evidenc oziroma dokumentov, ki bi se nanašali izključno na postavitev cvetličnih korit. V zvezi z izvajanjem nadzora, ali je posamezno korito postavljeno na podlagi dovoljenja, pa IP ugotavlja, da organ za to ni pristojen, kot to izhaja iz izodbijane odločbe navedeno spada v delokrog Medobčinske uprave Istra. Ker iz izvedenega ugotovitvenega postopka ne izhaja, da organ razpolaga z drugimi dokumenti, kot jih je že identificiral, ter ker organ po ZDIJZ ni dolžan ustvarjati novih dokumentov ali evidenc, IP ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev pritožbi.

(12) Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da prosilec v pritožbenem postopku ni uspel izkazati, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, prav tako pa IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa o neobstoju zahtevane dokumentacije. Ker eden izmed pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen, je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke