prosilec - Občina Piran

Številka: 090-219/2026/5

Datum: 5. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 5. 2026, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-0041/2026 z dne 24. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 5. 2026, zoper odločbo Občine Piran, št. 0901-0041/2026 z dne 24. 4. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 14. 4. 2026 organ zaprosil, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje informacije javnega značaja oziroma dokumente, ki se nanašajo na zasnovo, izbiro, financiranje, potrditev in uporabo logotipa oziroma celostne grafične podobe »Portorož & Piran / Portorose & Pirano«, in sicer:

·         podatek o tem, kolikšen je bil skupni strošek izdelave navedene celostne grafične podobe, kolikor organ s tem podatkom razpolaga;

·         kopije vseh pogodb, naročilnic, ponudb, računov, dopisov, sklepov, zapisnikov, elektronske korespondence ali drugih listin, iz katerih so razvidni naročnik, izvajalec oziroma avtor, predmet naročila, pogodbena oziroma obračunana vrednost, datum naročila, izbire ali sklenitve;

·         podatek oziroma dokumentacijo o tem kdo je avtor logotipa oziroma vizualne podobe;

·         dokumentacijo o postopku izbire izvajalca oziroma avtorja, vključno z morebitnim javnim razpisom, povabilom k oddaji ponudb, prejetimi ponudbami, zapisnikom, sklepom ali obrazložitvijo izbire;

·         morebitno projektno nalogo, brief, usmeritve, strokovne podlage, obrazložitve ali druga izhodišča, na podlagi katerih je bila pripravljena in potrjena navedena vizualna rešitev;

·         dokumente, iz katerih je razvidna obravnava tega projekta na odboru za turizem organa in /ali na Občinskem svetu organa, vključno z gradivi, zapisniki, sklepi ali informativnimi poročili;

·         dokument ali sklep o potrditvi oziroma uporabi tega logotipa oziroma celostne grafične podobe za promocijske, turistične ali druge uradne namene;

·         podatek o tem, iz katerih javnih sredstev oziroma proračunskih postavk je bilo financirano navedeno naročilo oziroma s projektom povezane aktivnosti;

·         podatek o razmerju organa do Turističnega združenja Portorož, g.i.z., zlasti ali je organ ustanovitelj, član ali drugače upravljavsko oziroma finančno povezan z njim, ter kopijo ustanovitvenega akta, pogodbe ali druge listine, če z njo razpolaga.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0901-0041/2026 z dne 24. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. Ugotovil je, da razpolaga le z dokumentom, ki se nanaša na razmerje med organom in Turističnim združenjem Portorož, g.i.z.,(v nadaljevanju: TZP) iz 9. točke zahteve, zato je prosilcu ta dokument posredoval. Glede preostalih zahtevanih informacij in dokumentov, ki se nanašajo na konkretno izdelavo, stroške in postopek izbire nove grafične podobe (dokumentov naštetih v 1. do 8. točki zahteve), je organ navedel, da z njimi ne razpolaga. Pojasnil je, da je projekt izvajalo TZP v mesecu maju 2025, pri čemer organ ni sodeloval ne pri pripravi ne pri izbiri izvajalca ali financiranju projekta, zato zahtevana dokumentacija pri organu ni nastala niti je organ ni pridobil. Organ je navedel tudi, da niso nastali zapisniki Odbora za turizem oziroma Občinskega sveta, ki bi se nanašali na obravnavo ali potrditev predmetne vizualne rešitve.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 13. 5. 2026 vložil pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pomanjkljive obrazložitve in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da organ zgolj pavšalno zatrjuje, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in ne pojasni, katere evidence, gradiva, organe, odbore, zapisnike in finančne dokumente je preveril. Takšna obrazložitev po njegovem mnenju ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Dalje navaja, da iz odgovora TZP izhaja, da je bil program dela združenja oziroma letni načrt predstavljen Odboru za turizem in Občinskemu svetu organa, da se je projekt priprave nove celostne grafične podobe začel maja 2025, da so bile izvedene delavnice, objavljen javni razpis in izbran izvajalec. Po mnenju prosilca navedeno kaže, da ne gre zgolj za interno zadevo TZP, temveč za projekt, povezan z javno turistično identiteto destinacije Portorož in Piran. Prosilec poudarja tudi povezanost organa s TZP ter navaja, da združenje prejema pomemben delež sredstev iz turistične takse in drugih javnih virov. Sklicuje se na javno dostopen Program dela in finančni načrt TZP za leto 2025, iz katerega naj bi izhajalo, da se delovanje združenja v pomembnem delu financira iz sredstev turistične takse in občinskega proračuna. Po njegovem mnenju zato ni sprejemljivo, da TZP dostop do zahtevanih informacij zavrača s sklicevanjem, da ni zavezanka po ZDIJZ, organ pa hkrati zatrjuje, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj takšen položaj onemogoča transparentnost glede porabe javnih sredstev in nastanka javno uporabljene destinacijske grafične podobe. Prosilec izpostavlja tudi obstoj javnega interesa za razkritje informacij o naročniku projekta, izbranem izvajalcu, postopku izbire, stroških projekta, virih financiranja ter osebah oziroma organih, ki so vizualno podobo potrdili oziroma odobrili za uporabo. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi odločbo v zavrnilnem delu ter organu naloži ponovno odločanje oziroma sam odloči o dostopu do zahtevanih informacij. Predlaga tudi, da se v ponovljenem postopku preverijo vse relevantne evidence in gradiva organa ter prouči status TZP z vidika zavezanosti po ZDIJZ oziroma dostopa do informacij, ki se nanašajo na porabo sredstev turistične takse in izvajanje nalog v javnem interesu.

(4) Po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe organ ne bo spremenil, je organ na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.

(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(7) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(8) Organ je pri odstopu pritožbe z dne 28. 5. 2026 navedel, da zavrača očitke prosilca, da je v predmetni zadevi stanje nepopolno ugotovljeno, obrazložitev pomanjkljiva ter napačno uporabljen materialni predpis. Gre za pavšalno, nekonkretizirano navajanje pritožbenih razlogov. Organ je dodatno pojasnil, da je izdelava nove grafične podobe TZP idejno in postopkovno potekala pod okriljem TZP ter da organ pri tem ni sodeloval. Prosilec je sam priložil pojasnila TZP, ki to potrjujejo. Zmotno je nadziranje, da predstavitev letnega programa dela in letnega načrta na pristojnem odboru Občinskega sveta organa pomeni dokaz sodelovanja organa pri izdelavi nove grafične podobe. Kot običajno je organ preveril celotno dokumentarno gradivo občine (s pomočjo širšega nabora iskalnih gesel), v katerem se hranijo tudi seje občinskega sveta in njegovih teles, ter se pri pristojnih vodjih uradov (Urad za gospodarske javne službe, promet in okolje in Urad za gospodarstvo in razvojne programe) dodatno pozanimal, ali obstaja kakršnokoli dokumentarno gradivo, ki se nanaša na prosilčevo zahtevo. Ugotovil je, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, razen Ustanoviteljske pogodbe TZP, ki jo je organ že posredoval prosilcu. Ob tem je organ opozoril, da je prosilec zahteval podatke o stroških, izvajalcih, postopku izbire, strokovnih podlagah, obravnavi na občinskih organih ter pravnemu razmerju med organom in TZP, vse nanašajoč se na izdelavo nove grafične podobe. V pritožbi pa svoj zahtevek neutemeljeno razširi v trditvi, kaj vse bi mu moral organ posredovati, pri čemer nepovezano in nekritično navaja nekatere nove dokumente, ki se ne nanašajo in ne morejo nanašati na postopek izbire izvajalca za novo grafično podobo. Prosilec teh dokumentov v svoji zahtevi ni zahteval, zdaj pa jih navaja kot pritožbeno novoto (npr. pavšalno navajanje dokumentov o nadzoru porabe sredstev, pogodbe o prenosu sredstev iz turistične takse,…). V vsakem primeru pa ti dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki se nanašajo na samo zahtevo. Prav tako v pritožbi, po navedbah organa, prosilec zamenjuje zavezanca po ZDIJZ, enkrat je to v isti pritožbi organ, drugič TZP. Organ ne odgovarja za postopanja, vsebino ali način posredovanja podatkov drugega subjekta.

(9) IP ugotavlja, da je med strankama v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, oziroma ali je njihov obstoj preveril na ustrezen in zadosten način. Prosilec namreč meni, da je organ zgolj pavšalno navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pri čemer naj ne bi pojasnil, katere evidence in dokumentacijo je pregledal. Po drugi strani organ vztraja, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo, saj pri pripravi, izbiri izvajalca, financiranju ali potrjevanju nove grafične podobe, ni sodeloval.

(10) IP ugotavlja, da je organ že v izpodbijani odločbi pojasnil, da je projekt priprave nove grafične podobe izvajalo TZP, pri čemer organ ni sodeloval ne pri pripravi projekta, ne pri izbiri izvajalca in ne pri njegovem financiranju. Posledično zahtevana dokumentacija pri organu ni nastala, prav tako je organ ni pridobil od drugih subjektov. Organ je navedel tudi, da niso nastali zapisniki Odbora za turizem oziroma Občinskega sveta, ki bi se nanašali na obravnavo ali potrditev predmetne vizualne podobe. Dodatno je v postopku odstopa pritožbe pojasnil, da je preveril celotno dokumentarno gradivo občine, vključno z gradivom Občinskega sveta in njegovih delovnih teles, pri čemer je uporabil širši nabor iskalnih gesel. Poleg tega je opravil poizvedbe pri pristojnih uradih občinske uprave oziroma odgovornih osebah, ki bi lahko razpolagale z dokumenti, na katere se nanaša zahteva prosilca. Na podlagi opravljenih preveritev je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, razen z ustanovitvenim aktom, ki ga je prosilcu že posredoval. IP po preučitvi spisovne dokumentacije nima razlogov, da bi dvomil v navedbe organa glede neobstoja zahtevanih dokumentov. V postopku po ZDIJZ organ namreč ni dolžan ustvariti dokumenta, ga pridobiti od drugega subjekta ali izvajati dodatnih poizvedb pri osebah, ki niso del organa, temveč je dolžan omogočiti dostop le do informacij, s katerimi dejansko razpolaga v času prejema zahteve. Prav tako IP v pritožbenem postopku ne more ugotavljati, ali bi organ z določenimi dokumenti moral razpolagati, temveč zgolj, ali z njimi dejansko razpolaga.

(11) Prosilec v pritožbi izpostavlja tudi obstoj javnega interesa za razkritje informacij o stroških projekta, postopku izbire izvajalca, virih financiranja ter osebah oziroma organih, ki so sodelovali pri potrditvi oziroma uporabi nove grafična podobe. IP pojasnjuje, da vprašanje javnega interesa za razkritje informacij lahko pride v poštev le v primerih, ko zahtevana informacija javnega značaja pri organu obstaja, organ pa dostop do nje zavrne zaradi ene izmed izjem od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato ni izpolnjen eden izmed temeljnih pogojev za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Posledično se IP do vprašanja obstoja javnega interesa za razkritje teh informacij ni mogel opredeliti.

(12) Prosilec v pritožbi navaja, da iz pojasnil TZP izhaja, da je bil program dela združenja predstavljen Odboru za turizem in Občinskemu svetu, da je bil v okviru delovanja združenja izveden postopek izbire izvajalca nove grafične podobe ter da se delovanje združenja v pomembnem delu financira iz sredstev turistične takse in občinskega proračuna. Po njegovem mnenju navedene okoliščine kažejo, da ne gre zgolj za interno zadevo združenja, temveč za projekt, povezan z javno turistično identiteto destinacije, zato bi moral organ razpolagati z zahtevano dokumentacijo. IP pojasnjuje, da navedene okoliščine same po sebi ne izkazujejo, da organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve. Dejstvo, da je bilo delovanje oziroma program dela TZP predstavljeno občinskim organom, še ne pomeni, da je organ sodeloval pri pripravi, izbiri izvajalca, financiranju ali potrditvi konkretnega projekta izdelave nove grafične podobe oziroma da je zaradi tega pridobil dokumentacijo, ki je nastala pri izvajanju tega projekta. Prav tako dejstvo, da se delovanje združenja deloma financira iz sredstev turistične takse oziroma občinskega proračuna, samo po sebi še ne pomeni, da organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki nastane pri delovanju združenja ali pri izvedbi posameznih projektov.

(13) IP ugotavlja tudi, da se del pritožbenih navedb nanaša na vprašanja statusa TZP z vidika zavezanosti po ZDIJZ. Predmet tega postopka je namreč zgolj presoja pravilnosti odločitve organa glede dokumentov, navedenih v zahtevi prosilca, in ne presoja obveznosti drugih subjektov glede dostopa do informacij javnega značaja.  IP se prav tako ne more opredeljevati do vprašanja, ali je TZP samostojen zavezanec po ZDIJZ, oziroma ali bi bilo mogoče zahtevane informacije pridobiti neposredno od njega. Predmet tega pritožbenega postopka je zgolj presoja pravilnosti odločitve organa glede dokumentov, s katerimi razpolaga organ sam.

(14) IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi poleg dokumentov v zahtevi, izpostavlja posamezne dokumente in informacije, povezane s financiranjem in delovanjem TZP ter porabo sredstev iz turistične takse. Ker navedeni dokumenti niso bili predmet zahteve prosilca in organ o njih ni odločal, jih IP v tem pritožbenem postopku ni mogel vsebinsko obravnavati. IP pojasnjuje, da širitev oziroma sprememba zahteve za dostop do informacij javnega značaja v pritožbi, ni dovoljena. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

(15) Ker je organ izkazal, da je obstoj zahtevanih dokumentov preveril na več ravneh ter da z dokumenti iz 1. do 8. točke zahteve ne razpolaga, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen eden izmed temeljnih pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca zato ni utemeljena.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke