prosilec - Občina Piran
+ -Povzetek:
Odločba:
Številka: 090-209/2026/4
Datum: 21. 5. 2026
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 3. 2026, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-0017/2026 z dne 10. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca z dne 14. 3. 2026, zoper odločbo Občine Piran, št. 0901-0017/2026 z dne 10. 3. 2026, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je dne 18. 2. 2026 organ zaprosil, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje informacije javnega značaja oziroma dokumente, s katerimi razpolaga organ in se nanašajo na spremembo metodologije izračuna koeficienta razvitosti občin, in sicer:
· dokument ali uradni podatek, iz katerega izhaja koeficient razvitosti Občine Piran po prejšnji metodologiji ali po novi metodologiji (za zadnje razpoložljivo obdobje),
· vse obstoječe finančne analize, izračune ali ocene, ki jih je pripravila Občina Piran v zvezi z vplivom spremembe metodologije na:
- višino državnega sofinanciranja investicij,
- načrtovane ali tekoče investicijske projekte,
· vso korespondenco (dopise, elektronsko pošto, mnenja), ki jo je Občina Piran poslala ali prejela od Ministrstva za finance ali drugih državnih organov v zvezi s spremembo metodologije za proračun Občine Piran,
· morebitna interna pravna mnenja ali strokovne podlage, ki obravnavajo posledice nove metodologije za proračun Občine Piran.
Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0901-0017/2026 z dne 10. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil posredovanje zaprošenih dokumentov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnil, da je razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin določeno s splošnim kompozitnim kazalnikom razvitosti občin v 24. členu Zakona o financiranju občin – ZFO-1. Navedel je, da kompozitni kazalnik razvitosti občin izračuna ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi zakonsko določenih kazalnikov po posameznih dimenzijah družbe, gospodarstva, infrastrukture in finančnih virov ter podatkov iz uradnih evidenc državnih organov. Organ je dodatno pojasnil, da občina ne določa lastnega kompozitnega kazalnika razvitosti in ne sodeluje pri določanju oziroma spreminjanju metodologije izračuna. Prosilca je napotil tudi na javno dostopno tabelo Ministrstva za finance »Kompozitni kazalniki razvitosti občin, razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi ter obseg sofinanciranja investicij iz državnega proračuna za leti 2026 in 2027«, iz katere so razvidni tudi podatki za Občino Piran.
(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 14. 3. 2026 vložil pritožbo neposredno pri IP. V njej navaja, da odločbo izpodbija v celoti, ker dejansko stanje po njegovem mnenju ni bilo popolno ugotovljeno, obrazložitev odločbe pa naj ne bi izkazovala, da je organ opravil ustrezno preverjanje obstoja zahtevanih dokumentov. Navaja, da je organ zgolj pavšalno navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, pri čemer iz odločbe ni razvidno, v katerih evidencah oz. dokumentarnih zbirkah je bilo opravljeno iskanje, ali je bilo preverjeno elektronsko poslovanje zaposlenih, pregledana dokumentacija posameznih oddelkov občinske uprave oziroma preverjena morebitna korespondenca z državnimi organi. Dalje navaja, da okoliščina, kdo določa metodologijo za izračun koeficienta razvitosti občin, ni predmet njegove zahteve. Predmet zahteve so po njegovih navedbah dokumenti, s katerimi organ razpolaga, zlasti morebitne finančne analize ali ocene glede vpliva spremembe metodologije, korespondenca z Ministrstvom za finance ali drugimi državnimi organi ter interna strokovna ali pravna gradiva v zvezi s posledicami za proračun občine. Prosilec izpostavlja, da je glede na naravo zadeve razumno pričakovati obstoj vsaj določene korespondence z Ministrstvom za Finance ali drugimi državnimi organi, saj metodologija izračuna koeficienta razvitosti neposredno vpliva na financiranje občin in proračunsko načrtovanje. Iz odločbe pa po njegovem mnenju ni razvidno, ali je organ takšno korespondenco sploh preverjal.
(4) IP je skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP pritožbo prosilca odstopil organu v predhodni preizkus. Po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, je organ na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.
(6) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(7) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.
(8) Organ je pri odstopu pritožbe z dne 14. 5. 2026 dodatno pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede nepopolne obrazložitve je navedel, da je pri obravnavi zahteve pregledal dokumentarno gradivo organa in ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Pojasnil je, da dokumentarno gradivo občine zajema gradivo o vseh zadevah in vseh organih občine. Organ je navedel, da je bilo opravljeno tudi iskanje v sistemu dokumentarnega gradiva po ključnih besedah »koef*«, »koeficient rasti« in »kompozitni kazalnik«, pri čemer relevantni dokumenti niso bili najdeni. Po navedbah organa zahtevana dokumentacija ne obstaja, saj občina pri določanju kompozitnega kazalnika razvitosti občin oziroma metodologije njegovega izračuna ne sodeluje. Organ je ponovno poudaril, da kompozitni iskalnik razvitosti določa država samostojno, zaradi česar organ tudi ne razpolaga z dokumentacijo, kot jo zahteva prosilec. Prosilca je obenem napotil na javno dostopno povezavo do dokumenta o kompozitnih kazalnikih razvitosti občin, med katerimi je tudi Občina Piran.
(9) IP ugotavlja, da je med strankama v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, oziroma ali je obstoj zahtevanih informacij ustrezno preveril. IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca obravnaval v okviru svojega dokumentarnega gradiva ter opravil preverjanje obstoja zahtevane dokumentacije. Organ je v postopku pojasnil, da je pregledal dokumentarno gradivo občine ter opravil iskanje po relevantnih ključnih besedah v sistemu dokumentarnega poslovanja, pri čemer zahtevani dokumenti niso bili najdeni. IP nima razloga, da pojasnilom organa ne bi sledil, saj v postopku ni bilo ugotovljenih okoliščin, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, pa jih prosilcu ne želi posredovati.
(10) Glede pritožbenih navedb, da iz odločbe ni razvidno, katere evidence oziroma dokumentarne zbirke je organ pregledal, da bi moral organ posebej preverjati elektronsko pošto zaposlenih oziroma dokumentacijo posameznih oddelkov občinske uprave, IP pojasnjuje, da obseg preverjanja obstoja dokumentov presoja glede na okoliščine posamezne zadeve in pojasnila organa. V konkretnem primeru je organ pojasnil, da je preveril dokumentarno gradivo občine kot celote, pri čemer IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je preveril dokumentarno gradivo občine, ki obsega gradivo vseh organizacijskih enot organa. IP dalje ugotavlja, da prosilec zgolj z navedbo, da bi glede na naravo zadeve »lahko obstajala« določena korespondenca z Ministrstvom za finance oziroma drugimi državnimi organi, ne more izkazati dejanskega obstoja zahtevanih dokumentov. V postopku po ZDIJZ je namreč odločilno, ali organ z dokumenti dejansko razpolaga v materializirani obliki, ne pa, ali bi bilo mogoče pričakovati njihov obstoj.
(11) IP se strinja tudi z navedbami organa, da okoliščina, da metodologijo izračuna kompozitnega kazalnika razvitosti občin določa država, ni brez pomena za presojo predmetne zadeve. Iz pojasnil organa namreč izhaja, da občina pri pripravi oziroma določanju metodologije ne sodeluje, zato tudi ni pričakovati nastanka dokumentacije, kot jo zatrjuje prosilec. Dejstvo, da določeno vprašanje vpliva na financiranje občin, samo po sebi še ne pomeni, da mora organ razpolagati z analizami, internimi pravnimi mnenji ali korespondenco v zvezi s tem, pri katerih ne sodeluje.
Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da prosilec v pritožbenem postopku ni uspel izkazati, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, prav tako pa IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa o neobstoju zahtevane dokumentacije. Ker eden izmed pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen, je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
(12) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila :
Polona Marinko, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,
namestnica pooblaščenke