prosilec - Občina Piran

Številka: 090-139/2026/10

Datum: 22. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 3. 2026, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ) št. 0901-0018/2026 z dne 10. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 3. 2026, zoper odločbo Občine Piran, št. 0901-0018/2026 z dne 10. 3. 2026, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 18. 2. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Od organa je zahteval posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na sodelovanje Nadzornega odbora Občine Piran s članico odbora, …, in sicer:

1.     Kopijo sklepa, zapisnika, elektronske pošte ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidno dovoljenje ali soglasje, da lahko odvetnica zastopa stranko v postopku proti Občini Piran,

2.     Podatek, na kateri seji Nadzornega odbora Občine Piran je bilo o tem odločeno oziroma se je o tem razpravljalo (datum seje in številka točke dnevnega reda),

3.     Če pisna oblika soglasja ne obstaja, pisna potrditev, da soglasje ni bilo podano v pisni obliki oz. da tak dokument ne obstaja.

(2) O zahtevi z dne 18. 2. 2026 je organ odločil z odločbo št. 0901-0018/2026 z dne 10. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker je po pregledu dokumentacijskega gradiva ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 12. 3. 2026 vložil pritožbo. Meni, da je odločitev organa nepopolno obrazložena, saj organ ni izkazal opravljenega celovitega pregleda dokumentarnega gradiva, ki bi pojasnil (ne)obstoj zapisnikov, sklepov, elektronske pošte ali druge interne dokumentacije ter drugih dokumentov v zvezi z obravnavano zadevo pri Nadzornem odboru Občine Piran ali drugih notranjih organizacijskih enotah. Poudarja, da je organ svojo odločitev utemeljil le s splošno navedbo, da z dokumenti ne razpolaga, pri tem pa ni konkretno pojasnil poteka iskanja dokumentov niti ni navedel, katere evidence ali zbirke dokumentov so bile pregledane.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom, št. 0901-0018/2026 z dne 31. 3. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Ob tem je organ pojasnil, da je v odločbi jasno navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in, da je pregledal dokumentarno gradivo občine, kamor sodi gradivo vseh organov občine.  

(5) IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja s pozivom, št. 090-139/2026/3 z dne 21. 4. 2026, organ pozval na podajo pojasnil in posredovanje dodatne dokumentacije. Organ je odgovoril z dopisom, št. 0901-0018/2026 z dne 29. 4. 2026, s katerim je IP seznanil prosilca. Prav tako je v zadevi nastal uradni zaznamek št. 090-139/2026/8 o telefonski poizvedbi pri organu z dne 5. 5. 2026. Prosilec je dne 5. 5. 2026 podal izjasnitev, kjer navaja, da sodelovanje … z Nadzornim odborom Občine Piran nedvomno obstaja, kar izhaja iz javno objavljene strani Občine Piran, Arhiv Nadzornega odbora 2018-2022, kjer je … navedena kot članica odbora. Prosilec poudarja, da je ista oseba nastopala tudi kot odvetnica oziroma zastopnica stranke v postopku proti Občini Piran. Ob tem pa poudarja, da bi to situacijo moral organ obravnavati posebej skrbno, saj se nanaša na morebitno navzkrižje interesov, nepristranskost, transparentnost delovanja občinskih organov in dostop do informacij javnega značaja. Prosilec meni, da navedba organa, da ni najdenih dokumentov v sistemu ODOS oz. po ključnih besedah »…«, »…«, ne zadostuje za popolno in zakonito obravnavo zahteve, še posebej, ker sama objava občine kaže, da je bila navedena oseba članica Nadzornega odbora.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.     organ mora z njo razpolagati;

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev, pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(10) Predmet pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec zahteva v zahtevi z dne 18. 2. 2026, vezano na dokumente, ki se nanašajo na sodelovanje Nadzornega odbora Občine Piran s članico odbora, …, in sicer dokument, iz katerega izhaja dovoljenje ali soglasje Nadzornega odbora (NO) organa, da … lahko zastopa stranko v postopku proti Občini Piran (organu) in informacijo, ko je bilo to na NO sprejeto. IP se najprej opredeljuje do tretje točke zahteve, s katero prosilec zahteval, da organ izda pisno potrditev, da prej navedena informacija ne obstaja. Kot pojasnjeno zgoraj, postopek z dostopom do informacij javnega značaja ni namenjen ustvarjanju novih dokumentov, podajanju izjav ali potrdil. V primeru, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, o tem ne izda posebnega potrdila. Mora pa v primeru, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, o tem izdati odločbo. Navedeno odločbo je organ izdal, pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in morebitnih procesnih kršitev pa je predmet obravnavanega pritožbenega postopka.

(11) IP je ob reševanju pritožbe organ pozval za pojasnilo, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente. Organ je v dopisu št. 0901-0018/2026 z dne 29. 4. 2026 pojasnil, da je zahtevane dokumente iskal v elektronskem dokumentarnem sistemu za gradivo (ODOS), z uporabo ključnih besed »…«, »…« ter ustno prek tajnice Nadzornega odbora Občine Piran, ki je pri predsedniku odbora preverila, ali je seznanjen z obstojem zahtevanih dokumentov. Relevantnih zadetkov, ki se nanašajo na zahtevo, ni bilo najdenih tudi v poročilih Nadzornega odbora. Organ pojasnjuje, da je … članica Nadzornega odbora Občine Piran, vendar občina z njo ne sodeluje poslovno. Ob tem poudarja, da so navedbe prosilca o zastopanju … v postopku proti Občini Piran napačne, saj tak spor, kjer bi zastopala stranke proti Občini Piran, ne obstaja. Nakazili, ki jih navaja prosilec, se nanašata na izplačano pomoč de minimis podjetju ... d. o. o., ki ga je zastopala odvetnica …, v času COVID-19 na občinski ravni. Organ navaja tudi, da je prosilec odločbi o upravičenosti do pomoči, na podlagi katerih sta bili izplačani nakazili, že prejel v okviru druge zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Dne 5. 5. 2026 je IP v telefonskem pogovoru z zaposleno pri organu ga. …, o čemer je napravil uradni zaznamek št. 090-139/2026/8, opravil ustno poizvedbo. Ugotovljeno je bilo, da je iz evidence Erar razvidno, da odvetnica …, razen dveh pomoči iz časa Covid-19, ni prejemnica sredstev. Ga. … je navedla, da je organ »evidence sporov«, vodil do leta 2024, sedaj pa ta ni ažurirana. Ponovno je potrdila tudi, da organ ni v sporu s stranko, ki bi jo zastopala navedena odvetnica.

(12) Z vpogledom v posredovane izpise iz sistema ODOS, v katerih je organ iskal s ključno besedo »…«, je razvidno, da je sistem našel 17 zadev. Z vpogledom v opredelitev zadeve izhaja, da gre za: vloge za izdajo lokacijske informacije v več zadevah, predlog za odkup nepremičnine ali zamenjavo parcele, pobuda za spremembo prostorskih aktov, zahteva za dostop do informacij javnega značaja, predlog za sporazumno ureditev služnosti, napoved za odmero NUSZ in pritožba zoper odmerno odločbo NUSZ, plačilni nalog iz leta 2013, ugotavljanje upravičenosti za pridobitev dovolilnice za določeno vozilo, popravilo vodovodne napeljave. Pod ključno besedo »…« je razvidnih 6 zadev: ureditev razmerji s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, tj. pogodba o prenosu, vloga za izdajo lokacijske inf., izjave GDPR za člane NO, predlog za sporazumno ureditev služnosti, pobuda za spremembo prostorskih planov občine, Covid-19 pomoč, NUZS postopek in računalniška oprema članov svetov in uslužbencev občine. Iz navedenega iskanja v dokumentacijskem sistemu zadev izhaja, da organ ne vodi nobenega sodnega postopka oziroma postopka, v katerem bi potekal, oziroma je potekal spor med Občino Piran in stranko, ki bi jo zastopala navedena odvetnica. Iz navedenih zadev sicer izhajajo različni postopki, kjer je navedena odvetnica zastopala različne stranke, ki so pri Občini podale pobudo, zahtevo, vlogo, vendar je organ pojasnil, da gre pri vseh postopkih za »predsodne postopke«, kar pa je razvidno tudi iz opredelitev zadev v sistemu. Ob tem IP ugotavlja, da predmet obravnavanega postopka dostopa do informacij javnega značaja ni ugotavljanje, ali je bila oziroma je Občina v sporu s stranko, ki jo odvetnica zastopa, ampak obstoj soglasja odvetnici, podanega s strani NO. Različni predpisi urejajo in rešujejo konflikt interesov, ko odvetniki nastopajo kot pooblaščenci in v drugih vlogah. Primarno to ureja Zakon o odvetništvu (5. člen), Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in drugi procesni zakoni. Na lokalni ravni Občina Piran to ureja Poslovnik Nadzornega odbora Občine Piran, ki v sedmem odstavku 36. člena določa, kdaj se mora izločiti član NO iz odločanja. Ne glede na vse navedene predpise pa IP ugotavlja, da prosilec pavšalno navaja, da je (bila) odvetnica pooblaščenka določene stranke, ki je v sporu z Občino. Za to ne v zahtevi, ne v pritožbi in tudi v pritožbenem postopku, kljub pozivu IP na izjasnitev, ne navede nič bolj konkretnega in za to ne predloži dokazov. Ob tem IP ponovno poudarja, da bi bila navedba konkretnega postopka lahko le usmeritev, da bi organ iskal v drugih zadevah morebitna pooblastila še z drugimi iskalnimi načini.

(13) Organ je opravil ugotovitveni postopek na način, da je zahtevane informacije iskal v dokumentacijskem sistemu ODOS pod ključnimi besedami in soglasja NO za odvetnico tam ni našel. Naveden zaključek, da zahtevana informacija ne obstaja, pa je organ potrdil s preveritvijo pri tajnici NO, ki je obstoj dokumentov preverila pri predsedniku NO. Prav tako zahtevane informacije ni našel v poročilih Nadzornega odbora. O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom v izpise iz sistema ODOS in z ustno preveritvijo pri uradni osebi organa. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in podana pojasnila organa, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente (z vpogledom v dokumentarni sistem ODOS, s poizvedbami pri predsedniku Nadzornega odbora Občine Piran, pregled poročil Nadzornega odbora) in prišel do ugotovitve, da z drugimi dokumenti, kot jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga.

(14) IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(15) Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(16) V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pravilna ugotovitev organa, da z informacijami dejansko ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

Svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke