prosilec - Občina Piran

Številka: 090-82/2026/7

Datum: 29. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 2. 2026, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-0016/2026 z dne 24. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 24. 2. 2026, zoper odločbo Občine Piran, št. 0901-0016/2026 z dne 24. 2. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je 17. 2. 2026 pri organu vložil zahtevo za posredovanje naslednjih informacij, v elektronski obliki:

1. dokument ali akt, iz katerega izhaja, da občina odsvetuje gibanje v Predoru Valeta,

2. dokument ali zapis, iz katerega izhaja odločitev o načinu javnega obveščanja v tem primeru,

3. dokument ali zapis, iz katerega izhaja odločitev, da informacija o odsvetovanju gibanja ni bila objavljena na uradnih javno dostopnih kanalih občine,

4. podatek o odgovorni osebi ali organu, pristojnem za odločanje o javnem obveščanju v tem primeru.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-0016/2026 z dne 24. 2. 2026, v kateri je povzel 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da je proučil zahtevo in ugotovil, da se nanaša na dokumente glede infrastrukturnega objekta predor Valeta, po katerem poteka daljinska kolesarska povezava D8, zato organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Glede na navedeno je organ zahtevo zavrnil.

Prosilec je dne 24. 2. 2026 zoper odločbo organa št. 0901-0016/2026 z dne 24. 2. 2026 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se s takšno odločitvijo ne strinja. Organ je zahtevo zavrnil z navedbo, da dokumentacija glede odsvetovanja gibanja v Predoru Valeta ne obstaja oziroma z njo ne razpolaga. Vendar je bilo stališče o odsvetovanju uporabe Predora Valeta javno komunicirano, med drugim tudi preko medijev in javnih objav, kjer je bilo izrecno navedeno, da organ odsvetuje gibanje v Predoru Valeta.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom št. 0901-0016/2026 z dne 6. 3. 2026 odstopil v reševanje IP. Organ je še pojasnil, da je prosilec v konkretni zahtevi za informacijo javnega značaja, ki jo je organ prejel 24.2.2026 (pri čemer pripominja, da je na isto temo (predor Valeta) v naslednjih dneh prejel še tri dodatne - deloma modificirane zahteve za posredovanje informacij javnega značaja), zahteval naslednje:

»1. Dokument ali akt, iz katerega izhaja, da občina odsvetuje gibanje v Predoru Valeta.

2. Dokument ali zapis, iz katerega izhaja odločitev o načinu javnega obveščanja v tem primeru.

3. Dokument ali zapis, iz katerega izhaja odločitev, da informacija o odsvetovanju gibanja ni bila objavljena na uradnih javno dostopnih kanalih občine.

4. Podatek o odgovorni osebi ali organu, pristojnem za odločanje o javnem obveščanju v tem primeru.«

Organ ni izdal nobenega dokumenta ali akta (sklepa, odločbe ipd.), s katerim bi odsvetoval gibanje v predoru Valeta, s katerim bi določil način javnega obveščanja ali odločil o neobjavi navedene informacije, prav tako ne obstaja oseba, ki bi bila posebej pristojna za odločanje glede predora Valeta. Ker organ z informacijo v materializirani obliki, ki je bila zahtevana, ne razpolaga, in ne ve, kateri drug organ bi z njo utegnil razpolagati, je zahtevo z odločbo zavrnil.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP na organ naslovil poziv št. 090-82/2026/4 z dne 11. 3. 2026, na katerega je organ odgovoril z elektronsko pošto z dne 24. 3. 2026, v kateri je pojasnil, da prosilec želi pridobiti dokument, s katerim je »občina odsvetovala gibanje v predoru Valeta«, vendar organ takega dokumenta ali takega obvestila nikoli ni izdal, zato je, po pregledu spisovne dokumentacije, prosilcu izdal zavrnilno odločbo, ker dokument z zahtevano vsebino ne obstaja. Prav tako je organ opravil poizvedbe pri vodjih uradov, v katerih delovni krog spada uporaba predora Valeta, in kabinetu, ki so iskanje v Odosu potrdili. Po prejemu izpodbijane odločbe in vložitvi predmetne pritožbe je prosilec vložil še dve novi zahtevi za dostop do informacije javnega značaja glede iste tematike (uporaba predora Valeta). Zahtevi je organ priložil IP. Pri obravnavi teh novih dveh zahtev, iz vsebine katerih je bilo smiselno moč izluščiti, da prosilec prosi za odgovor na novinarsko vprašanje glede predora Valeta, mu je organ slednjega tudi posredoval. Pri odgovoru na obe novi zahtevi je organ prosilca ponovno obvestil, kakor že v izpodbijani odločbi, da organ ni izdal nobenega dokumenta, s katerim je uporabo Predora Valeta odsvetoval ali prepovedal uporabo. Organ pa se v samem postopku po ZDIJZ ni opredeljeval do člankov v medijih, na katerega se naslanja prosilec, saj za to ni pristojen.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da odločbo št. 0901-0016/2026 z dne 24. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) izpodbija v celoti, ker dvomi v ugotovitev organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

Informacija javnega značaja je na podlagi 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1.         informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.         organ mora z njo razpolagati,

3.         nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov ali uvesti novih postopkov, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Organ je v dopisu št. 0901-0016/2026 z dne 6. 3. 2026 navedel, da ni izdal nobenega dokumenta ali akta (sklepa, odločbe ipd.), s katerim bi odsvetoval gibanje v predoru Valeta, s katerim bi določil način javnega obveščanja ali odločil o neobjavi navedene informacije, prav tako ne obstaja oseba, ki bi bila posebej pristojna za odločanje glede Predora Valeta. Da bi IP ugotovil popolno in pravilno dejansko stanje glede vprašanja, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, je vpogledal v zaslonske slike, ki mu jih je organ poslal v prilogah elektronskega sporočila z dne 24. 3. 2026. Iz zaslonskih slik izhaja, da je organ v informacijskem sistemu ODOS, v katerem evidentira svoje dokumentarno gradivo, opravil poizvedbe po ključnih besedah »parencana«, »tunel« in »predor«, pri čemer rezultati iskanja ne vsebujejo dokumenta, iz katerega izhaja, da občina odsvetuje gibanje v Predoru Valeta. Iz pojasnil organa z dne 24. 3. 2026 izhaja, da je organ dne 13. 2. 2026 v zvezi z obravnavanim predorom podal odgovor na novinarsko vprašanje. IP po vpogledu v ta odgovor ugotavlja, da ga ni mogoče opredeliti kot »dokument ali akt, iz katerega izhaja, da občina odsvetuje gibanje v Predoru Valeta«, saj s tem dokumentom organ ni odsvetoval gibanja v Predoru Valeta, je pa uporabnikom »svetoval dodatno previdnost pri uporabi predora«, poleg tega pa ne gre za dokument, ki bi ga organ pripravil na lastno pobudo oziroma kot posledico nekih ugotovitvenih postopkov v zvezi s Predorom Valeta, temveč za odgovor, ki ga je pripravil kot odgovor na novinarsko vprašanje. Ta odgovor na novinarsko vprašanje pojasni tudi, na podlagi česa je medij poročal o predoru Valeta, kar dodatno potrjuje navedbe, da medij ni poročal na podlagi nobenega drugega morebitnega dokumenta, iz katerega bi izhajalo, da organ odsvetuje gibanje v Predoru Valeta.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je organ zadostno utemeljil razloge, zakaj v materializirani obliki ne razpolaga z »dokumentom ali aktom, iz katerega izhaja, da občina odsvetuje gibanje v Predoru Valeta«, IP pa tudi nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa v zvezi s tem dvomil, pri čemer tudi prosilec ni podal okoliščin, ki bi dejansko kazale na drugačno dejansko stanje. Posledično organ tudi ne razpolaga z dokumenti iz 2., 3. in 4. točke zahteve z dne 17. 2. 2026.

Dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, pomeni, da niso izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji za opredelitev informacije javnega značaja, iz česar sledi, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal v materializirani obliki.

Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke