prosilec - Občina Piran

POVZETEK:

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se prosilec ne pritožuje, ker je organ zavrnil dostop do dotičnega dokumenta, ker prosilec z njim že razpolaga, ampak se pritožuje zoper vsebino zapisnika oz. izpostavlja vsebinske, pisne napake oz. pomanjkljivosti. Ker je lahko predmet odločanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji in posledično tudi predmet presoje IP kot pritožbenega organa, le vprašanje, povezano z dostopom do zahtevane informacije javnega značaja, ni pa mogoče v tem postopku izpodbijati vsebinskih ugotovitev, ki izhajajo iz zahtevane informacije, prosilec s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, zato je IP njegovo pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-183/2024/3

Datum: 7. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilec), z dne 29. 4. 2024, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nad.: organ), št. 0901-50/2023-9 z dne 18. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 29. 4. 2024 zoper odločbo Občine Piran, št. 0901-50/2023-9 z dne 18. 4. 2024, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 2. 2. 2024 pri organu vložil zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na parcelo št. 996, k.o. Sečovlje, iz leta 1984, in sicer: predlog skupnosti občin Izola Piran, uradna vabila lastniku, terenski zapisnik, izdano odločbo, da je prvo območje, elaborat zemlje, imena in priimke strokovne komisije ter sliko celotnega območja zaselka Gorgo do vrha hriba kategorizacije zemlje.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 0901-50/2023-9 z dne 18. 4. 2024, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je prosilec zahteval dodatne dokumente, vezane na parcelo št. 996, k.o. Sečovlje, s katerimi organ ne razpolaga. Dodatno je organ navedel, da je prosilec zapisnik kmetijske komisije že prejel oz. z njim že razpolaga, saj ga je priložil pritožbi zoper odločbo, št. 0901-0050/2023-2 z dne 20. 12. 2023.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 4. 2024 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je pritožbo zoper odločbo, št. 0901-0050/2023-22 z dne 20. 12. 2023, utemeljeval z neveljavnim zapisnikom, saj se le-ta nanaša na drugo osebo, in sicer …., z drugim naslovom …., v njem pa nista navedena lokacija in št. parcele. Tako se oseba, ki je zapisana v zapisniku kmetijske komisije, pravno ne ujema z osebo, ki je navedena v sklepu, št. 352/91-95 z dne 7. 3. 1995 - pravilno ..... Prosilec še dodaja, da je sklicevanje na sporni zapisnik, z vsemi naštetimi napakami, kaznivo dejanje. Od organa prosilec pričakuje, da bo vse navedene napake na predmetnem zapisniku prepoznal in to upošteval pri pripravi novega OPN-ja.

IP je dne 17. 5. 2021 prejel dopis organa, št. 0901-50/2023-11 z dne 17. 5. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. V dopisu je organ, vezano na pritožbene navedbe prosilca, dodatno pojasnil, da prosilec navaja, cit. »oseba, ki je zapisana v zapisniku kmetijske komisije se pravno ne ujema z osebo, ki je navedena v dokumentu«. Prosilec sicer dokument, št. 352/91-95 z dne 7. 3. 1995, imenuje sklep, kar pa ni točno, saj gre za dopis, niti ni omenjeni dopis relevanten za odločanje o pritožbi prosilca. Prosilec pritožbo utemeljuje s tem, da je zapisnik neveljaven, ker se ne glasi na pravo osebo (gre za napake pri zapisu). Gre torej za pritožbo zoper vsebino dotičnega dokumenta, kar pa ni pritožbeni razlog po 27. členu ZDIJZ. Ostale navedbe prosilca presegajo namen ZDIJZ, saj gre za vsebinske pomisleke oz. domneve glede postopka spremembe namembnosti parcele št. 996, k.o. Sečovlje.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, poziv k ukrepanju, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere, kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »dokumente«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja, mnenje organa ali njegovo ukrepanje.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati ali da bi organ moral postopati na določen način v postopkih, za katere je pristojen po materialni zakonodaji. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

V konkretni zadevi je prosilec na podlagi določb ZDIJZ od organa med drugim zahteval seznanitev z zapisnikom kmetijske komisije iz leta 1984. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, ki so usmerjene izključno v vsebino zahtevanega zapisnika, IP pojasnjuje, da je lahko predmet odločanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji in posledično tudi predmet presoje IP kot pritožbenega organa, le vprašanje, povezano z dostopom do zahtevane informacije javnega značaja, ni pa mogoče v tem postopku izpodbijati vsebinskih ugotovitev, ki izhajajo iz zahtevane informacije. Iz pritožbe prosilca z dne 29. 4. 2024 pa izhaja, da prosilec ne nasprotuje odločitvi organa v izpodbijani odločbi, vezano na zapisnik kmetijske komisije iz leta 1984 (ne pritožuje se torej, ker je organ zavrnil dostop do dotičnega dokumenta, ker prosilec z njim že razpolaga), ampak se pritožuje zoper vsebino zapisnika oz. izpostavlja vsebinske, pisne napake oz. pomanjkljivosti.

IP pojasnjuje, da se pritožbenih navedb prosilca podrobneje ni opredelil, saj za postopek po ZDIJZ niso relevantne in niti niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, zato prosilec v tem pritožbenem postopku z ugovori zoper vsebino zahtevanega dokumenta ne more uspeti.

Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka