prosilec - Občina Pesnica

POVZETEK:

Prosilec je zahteval za določeno javno uslužbenko vse pogodbe o zaposlitvi in vse anekse k pogodbam o zaposlitvi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, življenjepis, zadnjih 5 plačilnih list/obračunov plače glede na datum zahteve in evidenco delovnega časa za mesec januar 2025. Organ je zahtevi delno ugodil, v delu je navedel, da z dokumenti ne razpolaga, v delu pa je ugotovil, da informacije predstavljajo varovani osebni podatki. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da za zahtevane dokumente obstaja pravna podlaga za razkritje (razen za življenjepis) in odločil, da mora organ omogočiti prosilcu delni dostop. Zavrnil pa je dostop do (EMŠO, davčne številke, naslova javne uslužbenke, idr.), za kar ne obstaja pravna podlaga v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma drugem predpisu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-208/2025/4

Datum: 6. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. in 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 5. 2025, zoper odločbo št. 090-0002/2025 z dne 29. 4. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Občine Pesnica, Pesnica pri Mariboru 43a, 2211 Pesnica (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O: 

1. Pritožbi prosilca z dne 6. 5. 2025 se delno ugodi in se odločba Občine Pesnica, št. 090-0002/2025 z dne 29. 4. 2025, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:

1.1.  Pogodbo o zaposlitvi št. 11002-3/2019 z dne 22. 8. 2019, pri čemer prekrije v uvodu rojstni datum in naslov javne uslužbenke ter smer izobrazbe,

1.2.  Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 11002-3/2019 z dne 22. 08. 2019, pri čemer prekrije v uvodu rojstni datum in naslov javne uslužbenke ter smer izobrazbe,

1.3.  Aneks št. 2 k pogodbi o zaposlitvi št. 11002-3/2019 z dne 22. 08. 2019, pri čemer prekrije v uvodu rojstni datum in naslov javne uslužbenke ter smer izobrazbe,

1.4.   Diplomo o pridobljeni univerzitetni izobrazbi, tako da bo razvidno ime in priimek javne uslužbenke, pridobljeni strokovni naslov in datum diplomiranja,

1.5.   Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, tako da bo razvidno ime in priimek javne uslužbenke, kateri izpit je opravila in datum opravljenega izpita,

1.6.  Prva in zadnja stran Pogodbe o zaposlitvi št. 10004-23/2008 z dne 29. 5. 2009, pri čemer prekrije v uvodu rojstni datum, naslov, davčno številko in EMŠO javne uslužbenke,

1.7.  Plačilna lista javne uslužbenke za januar in februar 2025, pri čemer prekrije:

- naslov stalnega prebivališča,

- davčno številko,

- številko TRR,

- naziv vrste in šifro prejemka,

- v rubriki M010 premijski razred in znesek,

1.8.  Plačilna lista javne uslužbenke za oktober, november in december 2024, pri čemer prekrije:

- naslov stalnega prebivališča,

- davčno številko,

- v tabeli zgoraj vse zneske v srednjem stolpcu, razen bruto zneska,

- naziv vrste in šifro prejemka,

- vrstice dodatek na delovno dobo (C020),

- vse neto zneske v stolpcu »Znesek neto«,

- v rubriki »Neto plača (Z290)« vse, 

- v rubriki »Obračun prispevkov« celotne vrednosti »Odstotek«, »Znesek« in »Vsota prispevkov«,

- v rubriki »Obračun akontacije dohodnine« celotne vrednosti »Odstotek«, »Znesek«,

- v rubriki M010 premijski razred in znesek,

1.9.   Evidenco prisotnosti javne uslužbenke za mesec januar 2025, pri čemer se prekrije šifra in vrsta prejemka.

2. V delu zahteve, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko in na življenjepis javne uslužbenke, se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 1. 4. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval za javno uslužbenko ……. (v nadaljevanju javna uslužbenka): vse pogodbe o zaposlitvi in vse anekse k pogodbam o zaposlitvi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka, potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta, življenjepis, zadnjih 5 plačilnih list/obračunov plače in evidenco delovnega časa za mesec januar 2025. Zahtevane dokumente je zahteval v elektronski obliki po elektronski pošti.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 090-0002/2025 z dne 29. 4. 2025, s katero je zahtevi delno ugodil. S prvo točko izreka je odločil, da se delno zavrne dostop do varovanih osebnih podatkov javne uslužbenke: naslov prebivališča, datum rojstva, davčna številka, EMŠO, številka TRR, ki se iz vseh dokumentov izločijo, - v celoti se zavrne dostop do zadnjih petih plačilnih list javne uslužbenke, saj organ z dokumenti ne razpolaga, - v celoti se zavrne dostop do evidence delovnega časa za mesec januar 2025, saj organ z dokumentom ne razpolaga, - v celoti se zavrne dostop do življenjepisa javne uslužbenke, saj gre za varovane podatke javne uslužbenke. Z drugo točko je odločil, da se v preostalem delu zahteva ugodi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se v dokumentih nahajajo osebni podatki, za razkritje katerih obstaja pravna podlaga v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu osebnih podatkov, za katere prekritje pa ni našel pravne podlage, je dostop zavrnil. Glede določenih dokumentov je navedel, da z njimi ne razpolaga. 

(3) Dne 6. 5. 2025 je prosilec zoper predmetno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da meni, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da organ z ničemer ni utemeljil zakaj z zahtevanimi dokumenti, v delu, v katerem je dostop zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, ne razpolaga. Nadalje je glede zavrnitve dostopa do življenjepisa navedel, da gre za podatke, ki so vsaj v delu povezani z delovnim razmerjem javne uslužbenke. Ob tem se sklicuje na prakso IP. Prav tako navaja, da je vsebina izreka napačna, ker iz njega ni razvidno, kateri varovani osebni podatki so zavrnjeni v posameznem dokumentu. Prav tako se pritožuje, da mu je organ dokumente dostavil skupaj z odločbo po fizični pošti, ne pa v elektronski obliki kot ja zahteval.

(4) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 8. 5. 2025, odstopil IP v pristojno reševanje. Po prejemu pritožbe je IP preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Dne 12. 5. 2025 je IP organ pozval na dostavo zahtevane dokumentacij in na podajo pojasnil. Organ je dne 19. 5. 2025 dostavil pojasnila in zahtevane dokumente.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevani dokumenti sodijo v njegovo delovno področje, sporno pa ostaja, ali organ v delu sploh razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali se organ utemeljeno sklicuje na varstvo osebnih podatkov javne uslužbenke. IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti obstajajo in ali je dostop do dokumentov dopusten, oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

(8) V pritožbenem postopku je organ na poziv IP dostavil tudi zahtevane dokument, za katere je v postopku na prvi stopnji ugotovil, da ne obstajajo. IP je tako odločal o dostopu tudi do 5 plačilnih list in o evidenci prisotnosti za januar.

Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

(8) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(9) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(10) Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v pogodbi o zaposlitvi z aneksi, potrdilih o opravljenih izpitih in pridobljeni izobrazbi, plačilne liste in evidenca prisotnosti ter življenjepis izpolnjujejo merila za osebni podatek. IP je z vpogledom v posredovane pogodbo o zaposlitvi/napredovanju in anekse ugotovil, da obsegajo, med drugim, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd.. Določbe so v večjem delu povsem splošne oz. aneksi so v določenih delih identični. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal. IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oz. dokumentov (posredovanje prosilcem oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(11) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(12) V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javno uslužbenko, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

(13) IP ugotavlja, da zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne uslužbenke v zahtevanih dokumentih v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljajo tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nad. ZSPJS), Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju - ZSTSPJS in ZDIJZ. ZSPJS je namreč izrecno določal, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo (prvi odstavek 38. člena). Določal pa je tudi, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena (šesti odstavek 38. člena). Podobno določbo ima tudi ZSTSPJS v 48. členu, ki se uporablja od 1. 1. 2025 dalje. Ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje teh javnosti tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je tako v tem delu, v okviru 38. člena ZSPJS oziroma 48. člena ZSTSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako ZSPJS oziroma ZSTSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela, … V tem primeru torej test interesa javnosti ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec.

(14) Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih pogodbah o zaposlitvi in aneksih niso varovani podatki o: šifri in imenu delovnega mesta, tarifnem razredu, šifri in imenu naziva, plačnem razredu FDMN, nominalni vrednosti plačnega razreda, zvišanju osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

(15) IP je po vsebinskem pregledu pogodbe o zaposlitvi, aneksov k pogodbi, evidence prisotnosti, potrdil o izobraževanju in opravljenih izpitih in plačilnih listah za zadevno javno uslužbenko, upoštevajoč 7. člen ZDIJZ, tako odločil, da mora organ prosilcu posredovati pogodbo o zaposlitvi z aneksi, pri čemer mora prekriti osebne podatke, kot so davčna številka, naslov stalnega/začasnega prebivališča, kraj in datum rojstva, za katere IP ni našel pravne podlage za razkritje in kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ob tem IP ugotavlja, da je organ v pogodbi prekril določbo kolikšen procent dobi javna uslužbenka vsako leto delovne dobe, kar pa ni utemeljeno, saj je to splošna določba. IP pritrjuje organu, da je višina dodatka za delovno dobo varovan osebni podatek, varovan pa ni podatek za koliko se vsako leto dodatek zviša, saj to ne kaže na leta delovne dobe. Nadalje je IP po pregledu pogojev javnega razpisa, na podlagi katerih je bila javna uslužbenka zaposlena na delovno mesto podsekretar za okolje in prostor, ugotovil, da se je zahtevalo končano univerzitetno izobraževanje brez navedbe smeri, zato je v vseh dokumentih organu naložil, da smer izobrazbe prekrije. Prosilec je zahteval potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka. Iz pogojev za zasedbo delovnega mesta je razvidno, da se zahteva strokovni izpit iz upravnega postopka, zato je IP naložil, da organ omogoči dostop do potrdila, ki to izkazuje. Ker prosilec ni tako kot potrdilo o opravljenem izpitu iz upravnega postopka zahteval tudi potrdila o opravljenem usposabljanju za imenovanje v naziv, IP ni odločal tudi o njem. Kot pogoj za zasedbo delovnega mesta so bile zahtevane izkušnje 6 delovnih let. Prosilec sicer izrecno ni podal zahteve s tem v zvezi, vendar pa je zahteval pogodbe o zaposlitvi. Javna uslužbenka je s predložitvijo pogodbe o zaposlitvi (prve in zadnje strani) izkazovala delovne izkušnje. Ker je organ poleg pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je javna uslužbenka zaposlena pri njem, v njeni kadrovski mapi razpolagal tudi s pogodbo o zaposlitvi iz njene prijave na delovno mesto in jo je tudi poslal IP v pritožbenem postopku, je IP odločil o dostopu tudi do te (prve in zadnje strani) pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu iz javnega sektorja, pri čemer je naložil prekritje varovanih osebnih podatkov. V pritožbenem postopku posredovanih plačilnih listah in evidenci prisotnosti, je IP med drugim naložil prekritje šifre in vrste prejemka, ker kažejo na okoliščine, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke. Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo ter regresu, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi takrat veljavnega prvega odstavka 38. člena ZSPJS oziroma 48. člena ZSTSPJS in izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem posameznika (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR, ipd.).

(16) V pritožbi prosilec navaja, da bi mu moral organ omogočiti dostop tudi do življenjepisa, ob tem se sklicuje na zadevo IP št. 090-30/2023. Iz nje je razvidno, da je IP v pritožbenem postopku odločil, da se prosilcu omogoči še dostop do življenjepisa, ki je priloga prijave javne uslužbenke za zaposlitev, na način, da je pri delovnih izkušnjah razviden še naziv delodajalca pripravništva. Z vpogledom v spis IP št. 090-23/2023 in v zadevni življenjepis, IP ugotavlja, da se ta od življenjepisa iz obravnavane zadeve bistveno razlikuje. Način pisanja in podajanja informacij v življenjepisu, ki ga IP obravnava v tem postopku, je bistveno drugačen kot življenjepis v zadevi IP št. 090-23/2023, kjer so podatki jasno ločeni in zgolj nanizani. Iz življenjepisa v obravnavani zadevi izhaja osebna predstavitev posameznika, ki predstavlja njegov osebni podatek, razpisne pogoje pa posameznik izkazuje s priloženimi dokazili. Vsebuje preplet večjega števila identifikatorjev in podatkov o javni uslužbenki (razmere v družini, življenjska pot, osebnostne lastnosti, starost, način pisnega izražanja, ipd.), ki niso v neposredni zvezi z izpolnjevanjem pogojev in meril, oziroma niso nujni za njihovo presojo. Življenjepis razkriva pomembne podatke zasebne narave, pri čemer njihova vsebina ni odločilna za presojo izpolnjevanja pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta javne uslužbenke. Zaradi tesnega prepletanja varovanih in nevarovanih informacij ter dejstva, da varovane informacije predstavljajo veliko večino vsebine življenjepisa, delni dostop ni izvedljiv oziroma smiseln. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, ki so relevantni za zasedbo določenega delovnega mesta, preostala znanja, reference in izkušnje, ki jih kandidat navede, ki pa ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev, pa prosilcu ni dolžan posredovati, saj sodijo med varovane osebne podatke.

(17) Za razkritje vsebine zgoraj navedenih dokumentov oz. informacij predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. S sprejetjem te določbe se je namreč slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja.

(18) Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

(19) Stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, izhaja tudi iz prakse IP (npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022, 090-448/2024, 090-474/2024, 090-342/2024, idr.).

(20) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil javne uslužbenke, na katero se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(21) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP pritožbi prosilca delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, ter sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je pritožbo zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(23) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke