prosilec - Občina Naklo

Številka: 090-308/2026/5

Datum: 12. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 6. 2026, zoper odločbo Občine Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo (v nadaljevanju organ), št. 0901-0002/2026-2 z dne 19. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 6. 2026, zoper odločbo Občine Naklo, št. 0901-0002/2026-2 z dne 19. 6. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 2. 6. 2026 organ zaprosil, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje informacije javnega značaja oziroma dokumente, ki se nanašajo na objekt na naslovu Kranjska cesta 2 in 2A, Naklo, na parc. št. 213/1, k.o. Naklo, katere lastnik in upravljalec je organ, in sicer:

·         fotokopijo dokumentov o nakazilih / računov, iz katerih je razvidno plačilo najemnine za prostore, ki jih na navedenem naslovu najemata Zveza lovskih družin Gorenjske in družba TOMMASINILES, d. o. o., Naklo, za leto 2025, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, če ti niso javni;

·         fotokopijo dokumentov, iz katerih izhajajo ugotovitve Nadzornega odbora občine Naklo pri nadzoru finančno-materialnega poslovanja občine Naklo v poslovnem letu 2025, prav tako s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, kolikor ti niso javni. 

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.       

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0901-0002/2026-2 z dne 19. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo, zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnil, da je v računovodskem sistemu CADIS preveril, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz prve točke zahteve, ter ugotovil, da z njimi ne razpolaga. Prav tako je v dokumentarnem sistemu ODOS preveril obstoj dokumentov iz druge točke zahteve in ugotovil, da tudi s temi dokumenti ne razpolaga.  

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 26. 6. 2026 vložil pritožbo. Glede dokumentov iz prve točke zahteve navaja, da zavrnitev dostopa z obrazložitvijo, da program CADIS teh dokumentov ne vsebuje, ni pravno vzdržna. Poudarja, da je organ lastnik in upravljavec predmetne nepremičnine, zato morajo v primeru obstoja najemnega razmerja obstajati tudi materializirani dokazi o prejetih plačilih, kot so bančni izpiski, knjižbe prilivov ali izdani računi. Če organ s takšnimi podatki ne razpolaga, to po mnenju prosilca pomeni bodisi opustitev dolžnega ravnanja pri upravljanju javnega premoženja bodisi namerno prikrivanje podatkov. V zvezi z dokumenti iz druge točke zahteve prosilec zatrjuje, da je trditev organa o neobstoju dokumentov o nadzoru finančno-materialnega poslovanja za leto 2025 procesno in logično nemogoča. Navaja, da je Občinski svet organa, na svoji 21. redni seji, 8. 4. 2026, pod 3. točko dnevnega reda, obravnaval in sprejel Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2025. Po njegovem mnenju iz določb Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in Zakona o javnih financah (ZJF) izhaja, da je predhodni nadzor in potrditev zaključnega računa s strani nadzornega odbora (NO) obvezna podlaga za njegov sprejem. NO naj bi zato izvedel nadzor, pripravil osnutek poročila, ga posredoval občinski upravi v odziv, po prejemu pripomb pa sprejel Končno poročilo o nadzoru, ki naj bi predstavljalo obvezno gradivo za sejo občinskega sveta. Poleg tega prosilec opozarja, da je iz Zaključnega računa razvidno, da je NO v letu 2025 realiziral 2110 EUR proračunskih sredstev za izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti iz letnega programa, zato meni, da zahtevani dokumenti obstajajo v sferi organa, zaradi česar je sklicevanje na dokumentarni sistem ODOS zgolj izgovor za izognitev njihovemu razkritju.

(4) Po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, je organ na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob tem pa dodatno pojasnil, da je CADIS računovodski informacijski sistem, ki ga uporablja za vodenje finančnega knjigovodstva, evidenco poslovnih partnerjev, izdajo računov, evidentiranje prejetih plačil, pripravo proračuna. Z vpogledom v CADIS je organ ugotovil, da za partnerja Zvezo lovskih družin Gorenjske v letu 2025 ni bilo evidentiranega nobenega prejetega plačila, kar je izkazal s priloženo kartico finančnega knjigovodstva. Prav tako je ugotovil, da družba Tomassiniles, d. o. o. v sistemu CADIS sploh ni evidentirana med poslovnimi partnerji, kar pomeni, da ji organ ni izstavil nobenega računa in od nje ni prejel nobenega plačila. To je dokazal s priloženim izpisom iz sistema CADIS, iz katerega je razviden seznam poslovnih partnerjev, med katerimi navedena družba ni evidentirana. Ker za partnerja Zvezo lovskih družin Gorenjske v letu 2025 v CADIS ni bilo zabeleženih nobenih plačil, družba Tomassiniles, d. o. o. pa v sistemu CADIS ni evidentirana, po navedbah organa tudi ne obstajajo dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

(5) V zvezi z drugo točko zahteve je organ pojasnil, da sicer drži navedba prosilca, da je Občinski svet na 21. redni seji 8. 4. 2026 obravnaval in sprejel Zaključni račun proračuna Občine za leto 2025, ne drži pa njegova trditev, da ZLS in ZJF določata obveznost predhodnega nadzora zaključnega računa s strani Nadzornega odbora (NO). Organ navaja, da 32. člen ZLS določa pristojnosti NO, medtem ko 96. člen ZJF opredeljuje zaključni račun proračuna kot akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki ter drugi prejemki, odhodki in drugi izdatki za preteklo leto. Zaključni račun predstavlja poročilo o izvrševanju proračuna, njegova sestava pa je zakonsko predpisana in enaka sestavi državnega proračuna. Vključuje tudi obrazložitve, podatke iz bilance stanja ter pojasnila odstopanj. Po navedbah organa ZJF ne določa, da bi moral NO pred sprejemom zaključnega računa opraviti njegov nadzor. Nasprotno, zaključni račun predstavlja podlago za izvajanje posameznih nadzorov, ki jih NO opravlja nad posameznimi proračunskimi postavkami. Organ se pri tem sklicuje tudi na dokument Pogosta vprašanja glede imenovanja, statusa, nezdružljivosti funkcij in opravljanja nadzora NO občine, objavljen na spletni strani Skupnosti občin Slovenije. Z vpogledom v dokumentarni sistem ODOS je organ ugotovil, da je NO v letu 2023 začel izvajati več nadzorov, ki so v sistemu evidentirani, medtem ko v letu 2025 ni evidentiran noben nadzor. V letu 2026 so sicer evidentirani novi nadzori, vendar ti še niso zaključeni, saj NO še ni sprejel dokončnih poročil. Obravnava osnutkov poročil je bila predvidena na 11. redni seji NO dne 2. 7. 2026, kar izhaja iz priloženega vabila na sejo. Organ je še pojasnil, da se realizacija proračunske postavke NO v višini 2.110 EUR v letu 2025 nanaša na izplačilo sejnin za dve seji NO (9. in 10. redna seja) ter na plačilo štirih nadzorov, ki so se začeli že v letu 2024. Vse informacije o realizaciji navedene proračunske postavke so po navedbah organa razvidne iz Zaključnega računa proračuna Občine za leto 2025, ki je objavljen na njegovi spletni strani https://www.naklo.si/DownloadFile?id=901543.

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 11. 8. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) V okviru pritožbenega postopka je IP organ, med drugim, pozval k dodatnim pojasnilom glede morebitnega sodelovanja z navedenima subjektoma, zlasti glede obstoja morebitnega najemnega razmerja za uporabo prostorov na naslovu Kranjska cesta 2 in 2a, Naklo. Hkrati je IP organ pozval, da pojasni, ali je NO na redni seji dne 2. 7. 2026 ali kasneje sprejel, med drugim, tudi dokončna poročila o nadzorih finančno-materialnega poslovanja občine Naklo v poslovnem letu 2025.

(11) Iz pojasnil organa izhaja, da je ta opravil preverbo v računovodskem informacijskem sistemu CADIS in ugotovil, da za partnerja Zveza lovskih družin Gorenjske v letu 2025 ni evidentiranega nobenega prejetega plačila, medtem, ko družba TOMMASINILES, d. o. o. v sistemu sploh ni evidentirana kot poslovni partner. Te navedbe je organ podkrepil tudi s kartico finančnega knjigovodstva in izpisom iz sistema CADIS. Dalje je pojasnil, da v letu 2025 med Občino Naklo in Zvezo lovskih družin Gorenjske ter med Občino Naklo in družbo Tommasiniles, d. o. o., najemno razmerje ni obstajalo. Pri tem je navedel, da imata obe navedeni osebi sedež na naslovu Kranjska cesta 2, Naklo. Iz zgodovinskega izpisa iz Sodnega registra izhaja, da je bila družba Tommasiniles, d. o. o. ustanovljena leta 1997 s sedežem na navedenem naslovu, prav tako pa iz podatkov AJPES izhaja, da je bila Zveza lovskih družin Gorenjske v Sodni register vpisana leta 1973, prav tako na naslovu Kranjska cesta 2, Naklo. Iz vpogleda v e-Prostor je nadalje razvidno, da je naslov Kranjska cesta 2 povezan s stavbo št. 919, del št. 2, na parc.št. 212/2 in 213/1, obe k.o. Naklo, ki sta v lasti Občine Naklo. Za objekt št. 919 je bilo Občini Naklo dne 2. 12. 2003 izdano Gradbeno dovoljenje in dne 5. 1. 2005 uporabno dovoljenje. Geodetska uprava RS je 1. 12. 2004 izdala sklep o določitvi hišne številke, s katerim je bil za novozgrajeni objekt določen naslov Kranjska cesta 2a, Naklo. Organ je v zvezi z navedenim pojasnil, da Občina Naklo ni bila lastnica prejšnjega objekta, ki je bil evidentiran z naslovom Kranjska cesta 2, Naklo, zato z dokumentacijo, ki se nanaša na ta objekt, ne razpolaga. Razpolaga zgolj z dokumentacijo za objekt št. 919 z naslovom Kranjska cesta 2a, Naklo. Glede povezave med prejšnjim objektom, z naslovom Kranjska cesta 2, Naklo in sedanjim objektom št. 919, je organ dodatno pojasnil, da je od Območne geodetske uprave Kranj prejel zgolj telefonsko informacijo, po kateri naj bi bil v preteklosti premaknjen centroid objekta, ki je bil evidentiran na tem naslovu. Organ je pri tem izrecno navedel, da o navedeni spremembi ne razpolaga z nobenim dokumentom, oziroma uradnim aktom, zato ne more potrditi, kdaj in na kakšen način je naslov Kranjska cesta 2 povezan z delom objekta št. 919.

(12) IP nima razlogov, da bi dvomil v verodostojnost pojasnil organa, saj je ta konkretno navedel način preverjanja in predložil dokazila (zgodovinski izpis iz Sodnega registra za družbo Tommasiniles, d. o. o., izpis iz AJPES za Zvezo lovskih družin Gorenjske, Gradbeno dovoljenje 35100-0236/03-04/ŽJM z dne 2. 12. 2003, Uporabno dovoljenje 351-691/2004-1431 z dne 5. 1. 2005, Sklep o določitvi hišne številke št. 90212-376/2004-1 z dne 1. 12. 2004), iz katerih izhajajo njegove ugotovitve. Pritožbene navedbe prosilca, da bi glede na naravo razmerja in upravljanje javnega premoženja zahtevani dokumenti morali obstajati, same po sebi ne dokazujejo, da organ z njimi dejansko razpolaga. Morebitno vprašanje, ali bi organ moral določene dokumente imeti, presega okvir postopka po ZDIJZ. V tem postopku je namreč bistveno zgolj vprašanje, ali zahtevani dokumenti pri organu obstajajo v materializirani obliki.

(13) Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moral organ razpolagati z dokumenti NO zgolj zato, ker je bil sprejet zaključni račun proračuna. Organ je pojasnil, da niti ZLS niti ZJF ne določata obveznosti, da bi moral NO opraviti nadzor nad zaključnim računom oziroma izdelati poročilo o takšnem nadzoru. Svojo razlago je organ dodatno podprl s sklicevanjem na pojasnila Skupnosti občin Slovenije. Poleg tega je organ pojasnil, da je z vpogledom v dokumentarni sistem ODOS preveril obstoj zahtevane dokumentacije ter ugotovil, da v letu 2025 nadzori NO niso bili evidentirani. Za leto 2026 je pojasnil, da so v sistemu evidentirani nadzori, vendar ob danih pojasnilih dne 9. 7. 2026 NO z nadzori še ni zaključil. Obravnava osnutkov poročil NO je bila predvidena na 11. redni seji NO dne 2. 7. 2026. IP je organ pozval k dodatnim pojasnilom, ali je NO na navedeni seji ali kasneje sprejel dokončna poročila o nadzorih finančno materialnega poslovanja občine Naklo v poslovnem letu 2025. Organ je posredoval zapisnik 11. redne seje NO z dne 10. 8. 2026, vendar iz dnevnega reda ne izhaja, da bi tovrstno poročilo bilo predmet nadzora. Pojasnil je tudi, da se je realizacija proračunskih sredstev za delo NO nanašala na izplačilo sejnin (NO se je v let 2025 sestal na dveh sejah – 9. redna seja dne 6. 2. 2025 in 10. redna seja dne 13. 11. 2025) ter na plačilo štirih nadzorov, ki so bili začeti že v letu 2024 (nakup zemljišč, NRP Komunalna ureditev Podbrezje, NRP 20-009 Ureditev Pokopališče ulice, Prihodki NUSZ). Navedene okoliščine po oceni IP ne dajejo podlage za zaključek, da zahtevani dokumenti obstajajo. Sama domneva prosilca, da bi dokumenti glede na naravo delovanja NO morali obstajati, namreč ne more nadomestiti ugotovitve o njihovem dejanskem obstoju. Tudi te navedbe same po sebi ne dajejo podlage za sklep, da zahtevani dokumenti dejansko obstajajo.

(14) IP ugotavlja, da je med strankama v obravnavani zadevi sporno predvsem vprašanje, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, oziroma ali je obstoj teh dokumentov ustrezno preveril. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je organ preveril obstoj zahtevane dokumentacije v okviru svojih evidenc in dokumentarnih sistemov ter pojasnil rezultate opravljenega preverjanja. IP nima razloga, da pojasnilom organa ne bi sledil, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. V postopku po ZDIJZ je namreč odločilno, ali organ z dokumenti dejansko razpolaga v materializirani obliki, ne pa, ali bi bilo mogoče glede na okoliščine primera pričakovati, da bi takšni dokumenti obstajali.

(15) Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da prosilcu v pritožbenem postopku ni uspelo izkazati, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, prav tako pa IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa o neobstoju zahtevane dokumentacije. Ker eden izmed pogojev za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen, je IP pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Polona Marinko, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke