prosilec - Občina Moravske Toplice

Številka: 090-147/2026/5

Datum: 8. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……(v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 3. 2026, zoper odločbo Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju organ), št. 090-0017/2025-6 z dne 25. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 3. 2026 se delno ugodi in se 2. točka izreka odločbe Občine Moravske Toplice, št. 090-0017/2025-6 z dne 25. 2. 2026, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati: Scan dokumenta »Kumulativa plač po zaposlenih« po mesecih od aprila 2023 do vključno decembra 2025 za …., na način, da mu posreduje še vsakokratne podatke o:

-       regresu za letni dopust in zimskem regresu v bruto (obračunani, plačani, bruto) in neto znesku,

-       povračilu stroškov prehrane in prevoza na delo - kilometrina v bruto (obračunani, plačani, bruto) in neto znesku,

-       povračilu stroškov prevoza na službeni poti in dnevnice v bruto (obračunani, plačani, bruto) in neto znesku ter kilometrini nad Uredbo v bruto (obračunani, plačani, bruto) znesku ter vračila stroškov v bruto (obračunani, plačani, bruto) in neto znesku,

-       skupni seštevek vseh stroškov pod postavko SKUPAJ v bruto (obračunani, plačani, bruto) in neto znesku.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 22. 12. 2025 organ zaprosil, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje informacije javnega značaja oziroma dokumente:

- v zvezi s sodelovanjem in plačili subjektu …., za obdobje od maja 2025 do decembra 2025, in sicer:

·         vso dokumentacijo, ki predstavlja pravno in finančno podlago za plačila (pogodbe, naročilnice, računi oziroma zahtevki za plačilo, datumi in zneski izplačil ter podatki o odgovorni osebi, ki je plačila odobrila),

·         dokumentacijo o namenu, predmetu in obsegu naročenih storitev,

·         vsa poročila, analize, gradiva ali druge rezultate, ki so bili za navedena plačila dejansko izdelani ali posredovani ter

- v zvezi z opravljanjem funkcije poklicnega podžupana Občine Moravske Toplice, in sicer:

·         dokumentacijo, iz katere izhaja višina osnovne plače ter struktura vseh prejemkov in dodatkov, izplačanih iz javnih sredstev, po posameznih mesecih za obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0017/2025-6 z dne 25. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil njegovemu zaprosilu za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

- mu je omogočil dostop do dokumentacije, ki predstavlja pravno in finančno podlago za plačila (pogodbe, naročilnice, računi oziroma zahtevki za plačilo, datumi in zneski izplačil ter podatki o odgovorni osebi, ki je plačila odobrila),

- je zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentacije o namenu, predmetu in obsegu naročenih storitev ter poročil, analiz, gradiv ali drugih rezultatov, ki so bili za navedena plačila dejansko izdelani ali posredovani,

- mu je omogočil dostop do dokumentacije v zvezi z opravljanjem funkcije poklicnega podžupana Občine Moravske Toplice, pri čemer je v posredovanih dokumentih Kumulativa plač po zaposlenih po mesecih od aprila 2023 do decembra 2025 prikril varovane osebne podatke.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 20. 3. 2026 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da mu je slednji posredoval Pogodbo o izvajanju storitev z dne 7. 3. 2025 (v nadaljevanju: Pogodba), račune za obdobje od maja do decembra 2025 ter dokazilo, da so bila plačila izvedena, ni pa posredoval nobene dokumentacije, ki bi izkazovala, katere storitve so bile dejansko opravljene, v kakšnem obsegu ali rezultate teh storitev, temveč je navedel, da s takšno dokumentacijo ne razpolaga. Meni, da računi sami po sebi ne izkazujejo vsebine opravljenih storitev, zato dejstvo, da dokumenti ne obstajajo, ob hkratnem obstoju pogodbe, računov in izvedenih plačil pomeni, da ni mogoče ugotoviti, katere storitve so bile dejansko opravljene. Navaja, da je zahteval tudi podatke o višini osnovne plače ter strukturi vseh prejemkov in dodatkov po posameznih mesecih, vendar mu je organ posredoval zgolj dokumente v obliki kumulativnih izpisov za posamezna leta, iz katerih ni mogoče razbrati zahtevanih podatkov, prav tako ni razvidno, katere vrste dodatkov so bile izplačane in v kakšni višini po posameznih mesecih, saj so podatki v obliki zbirnega računovodskega izpiska brez jasne vsebinske razčlenitve.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel 21. 4. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja ter ali je podana zatrjevanja izjema varstva osebnih podatkov. Upoštevaje izrecne pritožbene navedbe prosilca IP ugotavlja, da slednji odločbo prvostopenjskega organa izpodbija le v njenem zavrnilnem delu. Posledično je takšen tudi obseg pritožbene presoje IP v tem postopku.

Ali dokument obstaja

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval, da mu posreduje dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca z dne 19. 12. 2025 o namenu, predmetu in obsegu naročenih storitev ter vsa poročila, analize, gradiva ali druge rezultate, ki so bili za navedena plačila dejansko izdelani ali posredovani, ter posamezna pojasnila, ki se tičejo te zadeve.  

(11) V odgovoru z dne 22. 4. 2026 je organ najprej pojasnil, da je ponovno preveril obstoj zahtevanih dokumentov v zvezi s sodelovanjem in plačili subjektu Sebastjan Jeretič, s. p., in ponovno ugotovil, da ne razpolaga z dokumentacijo o namenu, predmetu in obsegu naročenih storitev. Pojasnil je, da je predmet naročenih storitev določen v 1. členu Pogodbe, ki določa, da je predmet pogodbe izvajanje storitev projektnega svetovanja po potrebah naročnika, ki zajemajo: mesečni strateški posvet glede strateških in komunikacijskih vidikov projektov naročnika, individualni coaching predstavnikov naročnika, kot je denimo priprava na morebitne nastope v medijih ali priprava na morebitne stike z odločevalci in druge komplementarne storitve, ki so vsebinsko sorodne. Namen in obseg naročenih storitev pa izhajata iz 2. člena Pogodbe, kjer so določene obveznosti izvajalca (udeleževanje sestankov na sedežu naročnika, stalna razpoložljivost skrbnika, zadolženega za izvedbo projektov,…). Navedena pogodba je bila prosilcu posredovana na podlagi izpodbijane odločbe. Organ je dodatno pojasnil, da so bile storitve svetovanja izvedene ustno po telefonu oz. preko spletnih orodij, kot je aplikacija Zoom. Prav tako je na vprašanje IP, ali priloženi računi vsebujejo podrobnejšo specifikacijo opravljenih storitev (opis, količina, časovni obseg), organ pojasnil, da računi podrobnejše specifikacije opravljenih storitev ne vsebujejo.

(12) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje obstoja zahtevane informacije v materializirani obliki, kot to izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pri tem dokazno breme obstoja dokumentacije primarno nosi organ, ki mora dokazati, da je opravil ustrezno preverbo in da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obravnavanem primeru je organ v pritožbenem postopku dodatno in prepričljivo pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, IP pa nima podlage za dvom v resničnost njegovih navedb. Pritožnik sicer utemeljeno opozarja na pomen transparentnosti porabe javnih sredstev, vendar navedeno ne more vplivati na odločitev v predmetnem postopku. Pritožnik tudi ni izkazal okoliščin, ki bi vzbujale utemeljen dvom, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga. Ob tem IP še poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentov za nazaj, temveč zgolj k posredovanju že obstoječih informacij. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da glede dokumentacije o namenu, predmetu in obsegu naročenih storitev ter vseh poročil, analiz, gradiv ali drugih rezultatov, ki so bili za navedena plačila dejansko izdelani ali posredovani, ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja, zato je organ v tem delu ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil.  

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) Prosilec je od organa zahteval še posredovanje dokumentacije v zvezi z opravljanjem funkcije poklicnega podžupana Občine Moravske Toplice, iz katere izhaja višina osnovne plače ter struktura vseh prejemkov in dodatkov, izplačanih iz javnih sredstev, po posameznih mesecih, ki se izplačujejo podžupanu …, za obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025, z navedbo proračunskih postavk, na katerih so bila v navedenem obdobju v proračunu zagotovljena oziroma rezervirana sredstva za opravljanje navedene funkcije. Na podlagi izpodbijane odločbe je organ prosilcu posredoval dokument » Kumulativa plač po zaposlenih po mesecih«, pri čemer je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekril določene osebne podatke: dodatek za delovno dobo, premije DPZ, povračilo stroškov prevoza na službeni poti, prevoz na delo, kilometrino, prehrano, regres za letni dopust, zimski regres, dnevnice, boleznine ter neto znesek izplačil.

(14) Prosilec v pritožbi navaja, da naj bi mu organ posredoval zgolj kumulativne izpise plač za posamezna leta, iz katerih naj ne bi bilo razvidno, katere vrste dodatkov so bile izplačane in v kakšni višini po posameznih mesecih. Po njegovem mnenju so podatki podani v obliki zbirnega računovodskega izpisa, ki ne omogoča jasne vsebinske razčlenitve posameznih izplačil. Zaradi takšnega načina prikaza prosilec meni, da ni mogoče ugotovitvi dejanske strukture izplačanih dodatkov niti preveriti pravilnosti porabe javnih sredstev. Ob tem poudarja, da ne zahteva izdelave novih dokumentov, temveč dostop do obstoječih. IP ugotavlja, da navedbe prosilca v tem delu niso utemeljene. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prosilcu posredoval podatke o izplačilih po posameznih mesecih, iz katerih je razvidna dinamika mesečnih izplačil ter struktura posameznih vrst prejemkov. Očitek, da naj bi šlo zgolj za letne kumulativne izpise, tako ne drži.  

(15) Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ne glede na navedeno tretji odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

(16) IP je v nadaljevanju presojal, ali je podana pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je organ prekril v posredovanih dokumentih. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) namreč v prvem odstavku 6. člena določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(17) IP pojasnjuje, da podatki o plači ter posameznih dodatkih in prejemkih, izplačanih iz javnih sredstev, predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, katerih razkritje omogoča nadzor nad zakonitostjo in smotrnostjo njihove porabe. Ob tem pa vsi podatki, ki se nanašajo na posameznika, niso nujno prosto dostopni. Varovani ostajajo tisti osebni podatki, ki ne predstavljajo neposredne porabe javnih sredstev oziroma bi njihovo razkritje poseglo v varstvo osebnih okoliščin posameznika (npr. podatki, ki bi lahko razkrivali zdravstveno stanje posameznika).

(18) IP je vpogledal v posredovane dokumente kumulative izpisov plač poklicnega podžupana za obdobje od 1. 4. 2023 do 31. 12. 2025 (prosilcu posredovani dne 25. 2. 2026), ki vsebuje anonimizirane izpise plač, za katere je organ ugotovil, da ustrezajo zahtevi prosilca ter jih primerjal z izvirniki teh istih dokumentov. Ugotovil je, da je organ pravilno prekril podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke in ne pomenijo neposredne porabe javnih sredstev oziroma bi lahko razkrili osebne okoliščine posameznika. To velja za podatke o premijah DPZ, dodatka za delovno dobo, bolezninah ter neto zneskih izplačil (razen povračil stroškov prevoza in prehrane ter regresa za letni dopust in zimskega regresa), zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

(19) Nasprotno pa IP ugotavlja, da je organ neupravičeno prekril nekatere podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da ta vsebuje tudi podatke o regresu za letni dopust in zimskem regresu, do katerih organ prosilcu ni omogočil dostopa, čeprav jih je prosilec (posredno) zahteval. Prav tako je organ neupravičeno prekril podatke o povračilu stroškov prehrane in prevoza na delo ter stroškov prevoza na službeni poti (tudi kilometrina nad Uredbo v bruto zneskih) in dnevnicah, vračila stroškov ter seštevka navedenih postavk pod SKUPAJ. Navedeni podatki predstavljajo izplačila iz javnih sredstev, zato morajo biti prosilcu dostopni tako v bruto, kot tudi neto znesku, saj gre za izplačila, ki niso obdavčena in je bruto znesek enak neto znesku.

(20) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke