prosilec - Občina Moravske Toplice

Številka: 090-71/2026/9

Datum: 31. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 2. 2026, zoper odločbo Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju organ), št. 090-0015/2025-6 z dne 4. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 10. 2. 2026, zoper odločbo Občine Moravske Toplice, št. 090-0015/2025-6 z dne 4. 2. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)            Prosilec je 1. 12. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Z njo je  zahteval, da mu organ posreduje vse dokumente (račune, pogodbe, naročilnice ali druge listine), iz katerih bo razvidno, ali je v obdobju od 1. 1. 2020 do 1. 12. 2025 posloval s samostojnim podjetnikom, …. V primeru, če je organ v omenjenem obdobju posloval z navedenim samostojnim podjetnikom, naj mu posreduje vse dokumente, iz katerih bodo razvidne opravljene storitve, obseg storitev, cene, pravna podlaga (pogodba, naročilnice, sklep) in datumi izvedbe. Prosilec je zahtevane informacije želel pridobiti v elektronski obliki, na elektronski naslov. Dne 16. 1. 2026 je zahtevo dopolnil in zahteval še, da mu organ, za poslovni subjekt …, za obdobje od 1. 1. 2020 do dne 16. 1. 2026, posreduje vse sklenjene pogodbe in naročilnice, vse račune in izpis e-kartice.

(2)           Dne 9. 12. 2025 je organ z elektronskim dopisom odgovoril prosilcu, da v obdobju med 1. 1. 2020 in 1. 12. 2025 ni posloval s podjetnikom … in iz tega razloga z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V omenjenem elektronskem dopisu je organ prosilcu odgovoril tudi na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 11. 2025, ki pa jo IP, zaradi nerelavantnosti za ta postopek, posebej ne povzema. Prosilec je dne 12. 12. 2025 organ pozval, da mu o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 12. 11. 2025 in dne 1. 12. 2025 odgovori ločeno, z jasno navedbo, na katero zahtevo se odgovor nanaša. Prav tako je prosilec v elektronskem sporočilu z dne 9. 12. 2025 organ pozval k preverbi navedbe, da z dokumentacijo, ki bi izkazovala sodelovanje med organom in podjetnikom …., v obdobju med 1. 1. 2020 in 1. 12. 2025, ne razpolaga. Navaja, da javno dostopni podatki v aplikaciji ERAR izkazujejo sodelovanje med organom in navedenim podjetnikom v tem obdobju. Na elektronsko sporočilo prosilca je organ odgovoril dne 15. 12. 2025 in zapisal: »Kot izhaja iz Zapisnika o uvedbi izvajalca del ... v posel »izvedba remontnih del na vrtini Mt-2« z dne 29. 3. 2021, koordinatorja s strani Občine … in vršilca nadzora o zagotavljanju skupnih ukrepov varstva pri delu in varstva pred požarom …, pogodbene stranke ugotavljajo, da so dne 16. 3. 2021 podpisale Pogodbo za izvedbo remontnih del na vrtini Mt-2 in Pisni sporazum o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva in varstva okolja pri izvajanju del na skupnem delovišču za storitev varnostno zaščitne dejavnosti z dne 16. 3. 2021. Zapisnik je napisan dne 29. 3. 2021 in podpisan s strani koordinatorke …«.

(3)           O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-0015/2025-6 z dne 4. 2. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je, zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije v delu, nanašajočem se na poslovni subjekt … in z njim sklenjene pogodbe in naročilnice, posredovanje te zavrnil. V preostalem delu, tj. glede računov in izpisov e-kartic za poslovni subjekt …, pa je zahtevi prosilca ugodil. V izpodbijani odločbi je organ sprva opredelil informacijo javnega značaja po določbi 4. člena ZDIJZ, nato pa pojasnil, da Občina Moravske Toplice ne razpolaga s pogodbami in naročilnicami, sklenjenimi z navedenim  poslovnim subjektom, saj v omenjenem obdobju z njim ni sodeloval, iz tega pa izhaja, da s podjetnikom ni sklenil nobene pogodbe ali izdal naročilnice.

(4)           Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 10. 2. 2026 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je iz javno dostopnih podatkov (ERAR) razvidno, da je omenjeni samostojni podjetnik v obdobju med 1. 1. 2020 in 1. 12. 2025 od organa prejel skupaj 8.093,85 EUR. Prosilec je navedel, da je organ v delu zahteve slednjo zavrnil z odločbo, v preostalem delu pa mu je po elektronski pošti posredoval določeno dokumentacijo, med drugim dva računa: račun 21000081 z dne 28. 5. 2021 (datum opravljene storitve 28. 5. 2021), na katerem je navedeno »Varnostno zaščitne dejavnosti v skladu s Pisnim sporazumom z dne 28. 5. 2021«, v znesku 2.000,00 EUR, ter račun št. 21000082 z dne 28. 5. 2021 (datum opravljene storitve 28. 5. 2021), na katerem je navedeno »Varnostno zaščitne dejavnosti v skladu s Pisnim sporazumom z dne 31. 7. 2020«, v znesku 2.000,00 EUR. Prosilec je navedel, da je od organa prejel tudi izpis prometa konta poročilo o opravljenem delu (kot priloga k računu št. 21000082) ter pisni sporazum z dne 16. 3. 2021 o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, požarnega varstva in varstva okolja pri izvajanju del na skupnem delovišču, ki je sklenjen med organom in …. Prosilec je zapisal, da iz omenjenega sporazuma (v drugi točki sporazuma je zapisano, da je naročnik za opravljanje občasnega nadzora o zagotavljanju skupnih ukrepov varstva pri delu in varstva pred požarom določil  …) ne izhaja pogodbeno oz. naročniško razmerje med organom in poslovnim subjektom …. Iz slednjega niti ne izhajajo obseg storitev, cene, pravna podlaga za izplačila in druga relevantna dejstva, ki bi utemeljevala izplačilo javnih sredstev. Ker se oba računa izrecno sklicujeta na različne »pisne sporazume«, obenem pa posredni sporazum ni sklenjen z omenjenim samostojnim podjetnikom kot pogodbenim partnerjem, je razumno pričakovati, da obstajajo še druge listine, oziroma pravne podlage (npr. naročilnice, pogodbe, sklepi, dopisi, ponudbe, dogovori, morebitne priloge ali drugi dokumenti), ki utemeljujejo naročilo, izvedbo in plačilo storitev ter dokazujejo, katere storitve so bile naročene in opravljene ter v kakšnem obsegu. Organu predlaga, da celovito preveri obstoj vseh dokumentov, ki predstavljajo pravno in dejansko podlago za posamezna izplačila ter da mu posreduje vse listine, s katerimi razpolaga, oziroma jasno pojasni, na podlagi katerih dokumentov so bila posamezna izplačila izvršena. Če organ v celoti ne ugodi njegovi zahtevi je prosil, da pritožbo, skupaj s celotnim spisom zadeve, odstopi IP v odločanje.

(5)           Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-0015/2025-10 z dne 19. 2. 2026, odstopil IP v pristojno reševanje.

(6)           IP je dne 4. 3. 2026 na organ naslovil dopis št. 090-71/2026/2 z dne 4. 3. 2026. Organ mu je dne 5. 3. 2025 odgovoril z elektronskim sporočilo, iz katerega so izhajala nekatera, vendar ne vsa zahtevana pojasnila in dokazila v postopku. Na podlagi navedenega je IP, dne 17. 3. 2026, z dopisom št. 090-71/2026/5, organ ponovno pozval za dostavo vseh zahtevanih pojasnil, dokazil in dejstev v postopku, na kar je organ celovito odgovoril dne 23. 3. 2026 in IP posredoval vso zahtevano dokumentacijo, pojasnila in dokazila.

Pritožba ni utemeljena.

(7)            IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8)            V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP dalje presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na sklenjene pogodbe in naročilnice s poslovnim subjektom …,  zavrnil zaradi neobstoja dokumentov.

(9)           Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(10)        Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo in pojasnila, ki mu jih je organ posredoval ob odstopu pritožbe z dopisom št. 090-0015/2025-10 z dne 19. 2. 2026 in z odgovorom organa z dne 5. 3. 2026 na Poziv za posredovanje dokumentacije in pojasnil IP, št. 090-71/2026/2 z dne 4. 3. 2026. Prav tako se je IP v zatrjevano prepričal z vpogledom v dokumentacijo in pojasnila, ki mu jih je organ, na podlagi Ponovnega poziva za posredovanje dokumentacije in pojasnil IP, št. 090-71/2026/5 z dne 17. 3. 2026, posredoval dne 23. 3. 2026. Iz odgovora organa in predloženih dokazil izhaja, da organ z zahtevano dokumentacijo (pogodbe in naročilnice, sklenjene med Občino Moravske Toplice in …) resnično ne razpolaga. Organ je, v elektronskem sporočilu z dne 5. 3. 2026, pojasnil, da je za iskanje zahtevanih dokumentov opravil vpogled v program Pergament …., v katerem občina vodi evidenco naročilnic. Iz slednje izhaja, da za dobavitelja … ni evidentirana nobena naročilnica. Organ je pojasnil, da je dokumentacijo iskal tudi v informacijskem sistemu ODOS, ki ga uporablja za evidentiranje dokumentarnega gradiva in ugotovil, da pri subjektu … ni zapisov. Organ je prav tako vpogledal v program Meč …., v katerem vodi evidenco prejetih računov oz. faktur. Ugotovil je, da sta pri subjektu … evidentirana 2 računa, in sicer račun št. … in račun št. …, ter da je v pregledu prilog poleg računov, knjižena datoteka 1172. PDF (gre za poročilo … z dne 31. 7. 2020). Oba izmed računov ter poročilo so bili dne 5. 2. 2026 posredovani prosilcu. Organ je dokazilo o slednjem priložil v obliki izpisov rezultatov iskanja s programov Pergament, Meč in ODOS. Dne 23. 3. 2026 je organ, na podlagi Ponovnega poziva za dostavo dokumentacije in pojasnil IP, št. 090-71/2026/5 z dne 17. 3. 2026, navedel, da razpolaga samo s Pisnim sporazumom z dne 16. 3. 2021, ki je bil prosilcu že posredovan kot priloga računa št. 21000081. Predvideva, da gre pri navedbi datuma sporazuma na računu za napako, datum 28. 5. 2021 je naveden na izjavi, ki je bila priloga računu. Organ je navedel, da ne razpolaga s Pisnim sporazumom z dne 31. 3. 2020, navedenem na računu št. 21000082. Organ je navedel tudi, da so na prometu konta …, ki ga je prejel tudi prosilec poleg računov v višini 4.000,00 EUR (2 x 2.000,00 EUR), knjižena tudi plačila … kot poveljniku civilne zaščite ter izplačila sejnin … kot članu občinskega sveta Občine Moravske Toplice in njegovih stalnih delovnih teles. Navedel je tudi, da je poleg vpogleda v program, opravil tudi vpogled v fizično dokumentacijo v arhivu, kjer je našel le Pisni sporazum z dne 16. 3. 2021. Pisni sporazum je organ našel med dokumentarnim gradivom, shranjenim v dokumentaciji, povezani z vrtino Mt-2, na katero se sporazum nanaša. Organ je zatrdil, da drugih zahtevanih dokumentov ni našel in da jih ne more najti po drugih ključnih besedah (razen po priimku …), ker je partner v šifrant partnerjev vnesen pod …. Vse navedeno je organ dokazal s posnetki zaslonskih slik omenjenih programov. Organ je pojasnil, da je glede na zahtevo prosilca, slednjemu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga. Ostali prejemki … pa niso vezani na njegov …., temveč na njegovo delovanje v funkciji poveljnika štaba civilne zaščite in člana občinskega sveta oz. njegovega stalnega delovnega telesa. Organ zatrjuje, da ker prosilec slednjih dokazil v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni zahteval, mu teh tudi ni posredoval. Po presoji IP je takšna odločitev organa pravilna, saj bi s posredovanjem dokumentov, ki izkazujejo prejemke posameznika, ki niso bili izplačani …, temveč na podlagi drugih okoliščin, presegli vsebino prosilčeve zahteve, ki se je izrecno glasila samo na posredovanje dokumentacije glede poslovanja s samostojnim podjetnikom, …. Iz celotne pritožbene zadeve torej ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati.

(11)        Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga glede na obseg in vsebino njegove zahteve.

(12)         IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP prav tako v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru, ali bi moral organ izdelovati, razpolagati in upravljati z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP torej ni pristojen ugotavljati, zakaj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ugotavljanje, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilec v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.[1] Iz vsega navedenega izhaja, da pritožbene navedbe o tem, kdo in kje naj bi po mnenju prosilca obravnavani nadzor izvajal, za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno relevantne in se IP do njih ni posebej opredeljeval.   

(13)         Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in zakonita, ker organ z drugimi zahtevanimi informacijami, kot tistimi, ki jih je že posredoval prosilcu,  ne razpolaga. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

(14)         V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.