prosilec - Občina Moravske Toplice

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov iz razloga, ker niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zadevnim soglasjem, na katerega se nanaša zahteva, ob vložitvi zahteve ni razpolagal, in kot izhaja iz izpodbijane odločbe, z njim (še) tudi ni razpolagal ob izdaji izpodbijane odločbe, zato je, tako kot organ v izpodbijani odločbi, zaključil, da v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni. IP je tako pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-114/2025/2

Datum:  17. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 3. 2025, zoper odločbo OBČINE MORAVSKE TOPLICE, Skupna občinska uprava »Medobčinska inšpekcija in redarstvo« občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina, Tešanovci 31, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju: organ), št. 090-0002/2025-6 z dne 4. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 19. 3. 2025 zoper odločbo OBČINE MORAVSKE TOPLICE, Skupna občinska uprava »Medobčinska inšpekcija in redarstvo« občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina, št. 090-0002/2025-6 z dne 4. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 31. 12. 2024 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahtevala pojasnila glede trajnega posega, ki naj bi ga izvedli lastniki parcele, družina …, na zemljišču parc. št. .., in sicer je zahtevala naslednje podatke:

- ali je bilo za omenjeni poseg pridobljeno soglasje občine ali upravljavca lokalne ceste, skladno z določbami Odloka o občinskih cestah v občini Grad in 109. člena Zakona o cestah (ZCes-2);

- če je bilo soglasje izdano, informacijo o številki in datumu izdaje ter vpogled v njegovo vsebino;

- če soglasje ni bilo izdano, kakšni ukrepi so predvideni za sanacijo morebitnih nepravilnosti;

- ali navedeno dejanje ustreza določilom veljavnega OPN občine Grad, določbam ZVO-1 in ZV-1, ki urejajo vplive na okolje in vodne vire.

Pojasnila je, da je bilo med letom 2017 in 2018 na omenjeni parceli, ki leži znotraj varovalnega pasu lokalne ceste, izvedena vgradnja betonskega propusta za dostop na parcelo. Ta poseg je trajen, saj gre za gradbeno konstrukcijo, ki neposredno vpliva na prometno infrastrukturo in okolico. Določbe 34. člena Odloka o občinskih cestah Občine Grad določajo, da je za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste potrebno pridobiti soglasje občinske uprave. Poleg tega navedeni člen določa, da vsa dela in posege na občinskih cestah lahko opravlja le vzdrževalec občinskih cest. Na podlagi navedenega tako zahteva  pojasnila o skladnosti izvedenega trajnega posega z omenjenimi določbami in za vpogled v pridobljeno soglasje (če obstaja).

(2) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-0002/2025-4 z dne 30. 1. 2025, s katero jo je zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.

(3) Prosilka je nato organ, z dopisom z dne 5. 2. 2025, obvestila, da je naknadno ugotovila, da je v zahtevi pomotoma navedla napačno parc. št., in sicer je pravilna parc. št., ki se nanaša na obravnavani poseg … (in ne …). Vsi ostali podatki v zahtevi ostajajo nespremenjeni in točni.

(4) Organ je nato izdal odločbo št. 090-0002/2025-6 z dne 4. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Uvodoma je povzel zahtevo prosilke ter se opredelil do pojma informacije javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje to določbo je izpostavil, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. In ker organ ugotovil, da z zahtevanimi informacijami (še) ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil.

(5) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 19. 3. 2025. Najprej je izpostavila, da organ ni odgovoril na bistveno vprašanje, ali zahtevano soglasje sploh obstaja, s čimer je kršil določbi 4. člena ZDIJZ in 8. člena ZUP. Nadalje je izpostavila, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, ali je bila dejansko opravljena poizvedba pri pristojni instituciji (Občina Grad ali upravljavec ceste), od kdaj organ čaka na to informacijo ter zakaj ni pridobil informacije pred izdajo odločbe. Navedla je, da takšna obrazložitev ni skladna z načelom materialne resnice in dolžnostjo organa, da aktivno pridobi potrebne informacije po 22. členu ZDIJZ. V zvezi s tem je tako zahtevala, da organ izvede poizvedbo pri pristojnih institucijah in omogoči vsaj delni dostop do informacije o obstoju ali neobstoju soglasja. Nadalje je izpostavila, da organ sicer kot razlog za zavrnitev dostopa navaja odprt inšpekcijski postopek, vendar ni konkretno navedel nobene izjeme po 6. členu ZDIJZ, ki bi utemeljevala takšno omejitev, ni navedel datuma uvedbe inšpekcijskega postopka, ni pojasnil, zakaj odločitev v vsebinskem smislu (jasen odgovor glede obstoja soglasja) ni bila sprejeta pravočasno, tj. v roku 30 dni (222. člen ZUP). Odločba je tako po njenem mnenju nepopolna v materialnem smislu. V nadaljevanju pritožbe pa je izpostavila še, da organ napačno obravnava betonski propust kot priključek. Zahtevala je, da organ jasno opredeli pravno naravo betonskega propusta (priključek ali gradbeni objekt) in poda obrazložitev skladnosti z relevantno zakonodajo (ZCes-2, GZ-1). Opozorila pa je tudi na druge pomanjkljivosti. Ker ima po njenem mnenju obravnavana zadeva trajne posledice na prometno varnost, varovalni pas ceste ter varstvo okolja (priobalno območje vodotoka 2. reda), je predlagala IP prioritetno obravnavo pritožbe.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, z dopisom št. 02000-2/2025-16 z dne 25. 3. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, ki se tičejo zadeve, oziroma spis zadeve št. 02000-2/2025.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilka odločbo organa, s katero ji je zavrnil dostop do zahtevanih podatkov v zvezi s parc. št. …, izpodbija v celoti.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(10) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga v času vložitve zahteve.

(12) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da je organ šele po vložitvi zahteve opravil poizvedbo pri Občini Grad o tem, ali je bilo izdano zadevno soglasje za poseg v varovalni pas ob občinski cesti in, ali je izdano soglasje za pristop do zemljišča parc. št. …, k.o. …. Organ torej z zadevnim soglasjem, na katerega se nanaša zahteva, ob vložitvi zahteve ni razpolagal, in kot izhaja iz izpodbijane odločbe, z njim (še) tudi ni razpolagal ob izdaji izpodbijane odločbe. Navedeno izhaja tako iz elektronskega dopisa organa Občini Moravske Toplice, št. 02000-2/2025-3 z dne 15. 1. 2025, kot tudi uradnega zaznamka organa št. 02000-2/2025-7 z dne 5. 2. 2025, prav tako pa tudi iz izpodbijane odločbe. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je zadevo ustrezno pojasnil že v izpodbijani odločbi, v kateri je navedel tudi določena dejstva v zvezi s svojim nadaljnjim postopanjem glede zadeve, na katero se nanaša zahteva prosilke, pa tega v postopku po ZDIJZ ni bil zavezan.

(13) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, zato sledi odločitvi organa v izpodbijani odločbi.

(14) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

(15) Glede posameznih pritožbenih navedb prosilke pa IP dodaja naslednje:

- Upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ organ v postopku po ZDIJZ ni bil dolžan odgovoriti na vprašanje, ali zadevno soglasje obstaja. Če pa bi organ z zahtevanim soglasjem razpolagal v materializirani obliki ob vložitvi zahteve, pa bi moral odločiti o dostopu do soglasja kot dokumenta, ki je premet zahteve prosilke, upoštevaje pri tem predmet zahteve prosilke, torej v celoti ali v delu z uporabo t.i. delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.

- Organi v postopkih po ZDIJZ niso dolžni pridobivati dokumentov od drugih organov, če z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki ne razpolagajo ob vložitvi zahteve. Organ torej zaradi izvršitve zahteve prosilke ni bil dolžan opraviti poizvedb pri Občini Grad ali upravljavcu ceste. In kot že navedeno predhodno, organ v postopku po ZDIJZ ni bil oziroma ni dolžan odgovoriti na vprašanja kot npr. zakaj pred izdajo odločbe informacije ni pridobil, razen v primerih, ko odgovor na vprašanje izhaja iz dokumentov.

- Organ se do izjem od dostopa ni opredelil, saj je primarno ugotovil, da pogoji za informacijo javnega značaja sploh niso izpolnjeni. Obstoj morebitnih izjem od dostopa bi torej organ ugotavljal v primeru, da bi z zahtevanim soglasjem razpolagal v materializirani obliki ob vložitvi zahteve.

- Ker se v postopku dostopa do informacij javnega značaja lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, se IP ne opredeljuje do pritožbenih navedb prosilke glede narave betonskega propusta. Opredelitev tega in presoja organa v zvezi s tem za postopek po ZDIJZ namreč ni pomembna. Ob tem pa IP še poudarja, da prosilka v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. To velja tudi za njeno zahtevo po navedbi datuma uvedbe inšpekcijskega postopka.

- V zvezi z rokom za odločanje pa IP pripominja, da je ta 20 delovnih dni (23. člen ZDIJZ). Glede na to, da je bila zahteva za parc. št. … vložena pri organu 5. 2. 2025, organ je izdal izpodbijano odločbo 4. 3. 2025 in je bila ta prosilki isti dan tudi vročena, je organ dejansko odločil o posredovanju zahtevanih informacij v zakonskem roku.

Sklepno

(16) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke