prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Organ je tekom pritožbenega postopka namreč ugotovil, da o dokumentih, ki niso predmet zahteve prosilke, še ni odločal, kot to zmotno navaja v izpodbijanem sklepu, prav tako z njimi razpolaga. IP je tako pritožbi prosilke ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-425/2024/5

Datum: 14. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka), z dne 20. 10. 2024, zoper sklep Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nad. organ), št. 090-0035/2024-2 z dne 18. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilke z dne 20. 10. 2024 zoper sklep Občine Moravče, št. 090-0035/2024-2 z dne 18. 10. 2024, se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 19. 9. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentacije, povezane z rekonstrukcijo in asfaltiranjem javnih poti in občinskih cest, ki ji je za organ izvajalo podjetje KPL, Ljubljana, od začetka leta 2020 do danes. Konkretno prosi za sledeče dokumente:

1. Naročilnice in račune za izvedena dela asfaltiranja;

2. Tehnična dokumentacija, ki se nanaša na projekt rekonstrukcije in asfaltiranja te javne poti, vključno s popisom uporabljenega materiala;

3. Finančna dokumentacija, vključno z: - investicijskim programom, kjer so opredeljeni stroški, viri financiranja in časovni okvir izvedbe del; - javnim razpisom za izbiro izvajalca del, vključno z vsemi povezanimi dokumenti, projektnimi dokumenti, stroškovnikom del in vrednostmi ter pogodbami oz. ponudbami posameznih podjetjih, ki izvajajo dela na projektu;

4. Pogodba z izbranim izvajalcem, kjer so določeni obseg del, roki izvedbe in cena.

5. Dokumentacija o nadzoru in tehničnem pregledu, vključno s poročili o nadzoru nad izvedbo del in tehničnem pregledu po zaključku projekta.

Zahtevane dokumente želi prosilka prejeti po elektronski pošti.

Organ je o zahtevi prosilke odločil s sklepom, št. 090-00035/2024-2 z dne 18. 10. 2024, s katerim je zahtevo zavrgel, ker so bili zahtevani dokumenti prosilki že posredovani, in sicer v okviru odločbe št. 090-0030/2023-3 z dne 28. 12. 2023.

Zoper sklep organa je prosilka dne 20. 10. 2024 vložila pritožbo, v kateri navaja, da zahtevanih dokumentov še ni prejela. Prosilka posebej poudarja, da želi prejeti dokumentacijo o delih, ki so bila izvedena v Moravški dolini in ne za cesto, na katero se je nanašala zahteva, o kateri je bilo odločeno z odločbo št. 090-0030/2023.

IP je dne 4. 11. 2024 prejel dopis organa, št. 090-0035/2024-5 z dne 4. 11. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Tekom telefonskega pogovora z dne 11. 11. 2024 je organ IP pojasnil, da razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke z dne 19. 9. 2024, torej dokumenti, ki se nanašajo na podjetje KPL d.o.o. in da gre za dokumente, o katerih še ni bilo odločeno oz. prosilki še niso bili posredovani. Organ je priznal, da je v konkretnem primeru torej nepopolno ugotovil dejansko stanje.

Pritožba je utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Organ je v izpodbijanem sklepu navedel, da je bilo o dokumentih, ki so predmet zahteve prosilke z dne 19. 9. 2024, že odločeno, in sicer v okviru odločbe št. 090-0030/2023-3 z dne 28. 12. 2023, v okviru pritožbenega postopka pa je, tekom telefonskega pogovora z dne 11. 11. 2024, IP ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vezanimi na podjetje KPL d.o.o., ki še niso bili predmet zahteve prosilke in posledično predmet presoje. IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilke, čemur ne oporeka niti organ sam.

Iz navedenega izhaja, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi pravilno in popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

Po oceni IP je organ v konkretnem primeru tako zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je IP izpodbijani sklep, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

V ponovljenem postopku mora organ ustrezno izvesti ugotovitveni postopek in se jasno opredeliti do tega, kateri dokumenti iz posamezne točke, ki so predmet zahteve prosilke, so predmet presoje, torej konkretno za vsak posamezni dokument, do katerega prosilka zahteva dostop oz. ki ustreza zahtevi prosilke. Če bo organ ugotovil, da kateri od zahtevanih dokumentov vsebuje kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru bo moral organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere zakonske izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilke ugodil in izpodbijani sklep, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 251. člena ZUP, odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke