prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do zahtevane kazenske ovadbe in računa odvetnice oziroma stroškov za pripravo kazenske ovadbe, saj z dokumenti ne razpolaga. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da je kazensko ovadbo pripravila odvetniška pisarna in organ ne razpolaga z dokumentom. Glede stroškov za pripravo kazenske ovadbe pa IP ugotavlja, da organ razpolaga zgolj z zbirnim računom za mesec december, iz katerega pa ni mogoče izločiti stroške za pripravo kazenske ovadbe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-404/2024/5

Datum: 11. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 9. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju: organ), št. 090-0034/2024-2, z dne 25. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilca z dne 26. 9. 2024 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0034/2024-2, z dne 25. 9. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 29. 8. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva kazensko ovadbo in račun odvetnice, ki je spisala kazensko ovadbo oziroma stroške, ki so nastali v zvezi s kazensko ovadbo zoper prosilca.

Organ je o zahtevi prosilca dne 25. 9. 2024 odločil z odločbo št. 090-0034/2024-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Glede kazenske ovadbe je organ navedel, da je pregledal vso relevantno dokumentacijo, vključno z arhivskim gradivom in internimi evidencami, pri čemer je ugotovil, da je kazensko ovadbo za organ pripravila odvetniška pisarna, ki je tudi neposredno vložila kazensko ovadbo. Organ kazenske ovadbe ni prejel v materializirani obliki, niti ni shranjena v arhivu, zato z dokumentom ne razpolaga. Glede zahtevanega računa odvetnice, ki je pripravila ovadbo, oziroma glede stroškov, ki so nastali v zvezi z ovadbo, je organ izvedel pregled prejetih računov in ustrezne dokumentacije, povezane z delom odvetniške pisarne. Organ je ugotovil, da razpolaga z računom št. … z dne …, ki zajema vse storitve opravljene v mesecu. Ker gre za zbirni račun, ki vključuje skupni znesek brez podrobne razčlenitve, ni mogoče izločiti stroškov, povezanih zgolj s kazensko ovadbo.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 26. 9. 2024, v kateri navaja, da iz obvestila Okrožnega državnega tožilstva izhaja, da je pisno ovadbo vložil organ in kot naročnik mora imeti kazensko ovadbo v pisni obliki, v nasprotnem primeru naj jo pridobi od odvetniške pisarne. Kazensko ovadbo potrebuje zaradi morebitne vložitve tožbe zaradi krive ovadbe. Prav tako glede računa za opravljene storitve odvetnice navaja, da gre za javna sredstva in da naj se mu posreduje račun, tudi če je skupen.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 16. 10. 2024, odstopil v odločanje IP. Po pozivu IP je dne 7. 11. 2024 posredoval še dodatna pojasnila.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

IP najprej glede navedb prosilca, da potrebuje kazensko ovadbo zaradi vložitve tožbe zaradi krive ovadbe, pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Navedbe prosilca so tako za konkretni postopek nerelevantne.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali zahtevane informacije predstavljajo informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz navedene določbe in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

IP po pregledu spisovne dokumentacije ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti  ne razpolaga. Glede dokumenta kazenska ovadba je organ pojasnil, da je le-to v imenu organa vložila odvetniška pisarna in da organ z dokumentom ne razpolaga. Organ je pregledal svoje evidence dokumentarnega gradiva in arhivsko gradivo, pri čemer je pojasnil tudi, da se glede kazenske ovadbe ne vodi poseben spis. Zahtevani dokument je po naročilu organa in pogodbi o medsebojnem sodelovanju pripravila odvetniška pisarna, kar je potrdila pravna služba organa, in se dokument ne nahaja v posesti organa. Glede dokumenta račun odvetnice, ki je spisala kazensko ovadbo, oziroma stroškov, ki so nastali v zvezi s kazensko ovadbo, je organ pojasnil, da razpolaga zgolj z zbirnim računom št. … z dne …, ki zajema vse storitve v decembru 2023 in iz katerega ni mogoče izločiti stroškov, povezanih zgolj s kazensko ovadbo, čemur po vpogledu v omenjeni račun, pritrjuje IP.[1]

IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).  IP še poudarja, da namen postopka po ZDIJZ ni preverjanje pravilnosti in zakonitosti poslovanja organov, temveč presoja, ali zahtevani dokument obstaja in ali gre za informacijo javnega značaja, glede katere velja prosti dostop. V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Prav tako prosilec v pritožbi ne more širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, kot je to storil prosilec glede zahtevanega računa odvetnice za stroške priprave kazenske ovadbe. Prosilec je namreč v svoji zahtevi zahteval informacije glede računa oziroma stroškov za pripravo kazenske ovadbe, v pritožbi pa navaja, da je upravičen do celotnega (zbirnega) računa za odvetniške stroške v določenem mesecu. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] O podobni zadevi glede tega, da iz zbirnega računa ni mogoče izločiti posameznih stroškov je IP že odločal, npr. št. odločb 090-19/2024, 090-233/2024.