prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilka je na organ podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je postavila več vprašanj. Organ je glede števila evidentiranih črnih gradenj in števila gospodinjstev brez merilnih mest, ki prejemajo vodo gratis navedel, da z dokumentom ne razpolaga, v preostalem delu je zahtevo prav tako zavrnil zato ker v skladu z ZDIJZ organ ni dolžan podajati odgovorov in pojasnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, ker teh podatkov ne evidentira, v delu, v katerem je prosilka podajala vprašanja pa je IP ugotovil, da organ tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-259/2024/7

Datum: 20. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 6. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0026/2024-8 z dne 5. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbo prosilke z dne 21. 6. 2024 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0026/2024-8 z dne 5. 6. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 23. 4. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri se na organ obrača z več vprašanji; 1. Koliko je trenutno črnih gradenj v občini Moravče evidentiranih s strani občine Moravče, 2. Katere izjeme iz zakonodaje občina Moravče uporablja, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo? 3. Koliko gospodinjstev v Moravčah nima merilnih mest in prejema vodo gratis?, 4. Je res, da nekateri občani vodo prejemajo brezplačno ali nimajo merilnega mesta, pri čemer imajo vode na pretek za zalivanje greznice, polnjenje bazenov, pranje vozil in traktorjev ter zalivanje dvorišč in streh? Informacije je zahtevala v elektronski obliki na svoj elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-0026/2024-8 z dne 5. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo v delu, ki se nanaša na »Koliko je trenutno črnih gradenj v občini Moravče evidentiranih s strani občine Moravče« in na »Koliko gospodinjstev v Moravčah nima merilnih mest in prejema vodo gratis?« ugotovil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, ne razpolaga. Skladno z navedenim je organ zahtevo zavrnil, ker informacija ne obstaja. V zvezi z zahtevo v delu, ki se nanaša na »Katere izjeme iz zakonodaje občina Moravče uporablja, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo?« in » Je res, da nekateri občani vodo prejemajo brezplačno ali nimajo merilnega mesta, pri čemer imajo vode na pretek za zalivanje greznice, polnjenje bazenov, pranje vozil in traktorjev ter zalivanje dvorišč in streh«, je organ navedel, da pojasnila in odgovori ne spadajo med informacije javnega značaja. Organ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, podajati pojasnil ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi po ZDIJZ.  

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 21. 6. 2024 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je prejela zavrnilno odločbo. V zvezi z izpodbijano odločbo navaja, da se ji zdi neverjetno, da organ ne razpolaga z evidenco črnih gradenj in gospodinjstev brez merilnih mest. Meni, da bi morala občina odgovoriti na vprašanja. Zahteva uradno izjavo, da organ z informacijami ne razpolaga.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, z dopisom št. 092-168/2024/4 z dne 28. 6. 2024 odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-00026/2024-14 z dne 5. 7. 2024 odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 11. 7 in dne 5. 8. 2024 ter dne 7. 8. 2024 z njimi seznanil prosilko.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Iz posredovanih dokumentov izhaja, da je organ zahtevo prosilke dne 26. 4. 2024 z dopisom št. 090-00026/2024-4 na podlagi 20. člena ZDIJZ odstopil Upravni enoti Domžale. Dopis je bil prosilki poslan v vednost. Dne 5. 6. 2024 pa o zahtevi, ki jo je odstopil, vseeno izdal izpodbijano odločbo. ZDIJZ v 20. členu določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. 128. člen ZUP določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). 279. člen ZUP pa določa, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

(8) Ker je organ zahtevo prosilke odstopil, prosilka pa ni vložila nove zahteve, je z izpodbijano odločbo odločil brez zahteve prosilke. V nadaljevanju je IP za presojo, ali je izpodbijana odločba nična, moral ugotoviti, ali je prosilka izrecno ali molče privolila v odločitev organa. Po izdani odločbi je prosilka dne 21. 6. 2024 vložila pritožbo, v kateri je navedla svoje nestrinjanje z odločitvijo. IP tako ugotavlja, da pogoji za izrek ničnosti izpodbijane odločbe organa niso podani, saj se je prosilka zoper izdano odločbo pritožila in tako molče privolila v to, da je organ o dostopu do informacij odločil.

(9) Z izpodbijano odločbo je organ v delu, v katerem je prosilka zahtevala »Koliko je trenutno črnih gradenj v občini Moravče evidentiranih s strani občine Moravče« in na »Koliko gospodinjstev v Moravčah nima merilnih mest in prejema vodo gratis?« ugotovil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, ne razpolaga, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. V zvezi z zahtevo v delu, ki se nanaša na »Katere izjeme iz zakonodaje občina Moravče uporablja, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo?« in » Je res, da nekateri občani vodo prejemajo brezplačno ali nimajo merilnega mesta, pri čemer imajo vode na pretek za zalivanje greznice, polnjenje bazenov, pranje vozil in traktorjev ter zalivanje dvorišč in streh«, je organ navedel, da pojasnila in odgovori ne spadajo med informacije javnega značaja. Organ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, podajati pojasnil ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi po ZDIJZ.

(10) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(11) Glede neobstoja zahtevane informacije v obliki dokumenta je v izpodbijani odločbi organ navedel le, da z dokumentom o evidentiranih črnih gradnjah s strani občine Moravče in informacije o tem, koliko gospodinjstev v Moravčah nima merilnih mest in prejema vodo gratis, ne razpolaga. Prav tako je v preostalem delu zahtevo zavrnil zgolj z navedbo, da prosilka postavlja vprašanja in zahteva pojasnila, kar pomeni, da bi moral organ za namen obravnavanega postopka dokument, iz katerega bi zahtevana informacija izhajala, šele ustvariti. Iz izpodbijane odločbe ni izhajalo, da bi organ opravil ugotovitveni postopek oziroma v izpodbijani odločbi ni navedel, kako ga je izvedel o tem, da je ugotovil, da zahtevane informacije pri njem ne obstajajo. Prav tako iz posredovane dokumentacije niso bile razvidne sledi o opravljenih poizvedbah. Organ ni navedel, da je opravil poizvedbo o tem, ali dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, pri organu že obstajajo. IP je za namen dopolnitve ugotovitvenega postopka pri organu opravil poizvedbe.

(12) V pritožbenem postopku je organ IP dostavil pojasnila in dokazila, s katerimi je IP seznanil prosilko. Pri poizvedbi v dokumentacijsko - informacijskem sistemu »Odos« pri organu z več ključnimi besedami, organ ni našel obstoječega dokumenta. Iskal je z besednimi zvezami »črne gradnje«, »nelegalne gradnje« in »merilna mesta«. Prav tako je pojasnil, da organ ne izdaja gradbenih dovoljenj in da je za to pristojna Upravna enota Domžale. Na podlagi zakonodaje s področja gradbeništva upravna enota vodi postopek in odloča o izdaji gradbenega dovoljenja po predpisanih pogojih. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja poteka v skladu z Gradbenim zakonom in ZUP. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja organ izdaja soglasja in mnenja, če so potrebna, odgovoren je za pripravo prostorskih aktov, ter za zagotavljanje skladnosti gradbenih projektov s temi akti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti tudi potrdilo o plačilu komunalnega prispevka, ki pa ga določi občina, torej organ. Občina v okviru nadzora nad izvajanjem prostorskih aktov spremlja, ali se gradnje izvajajo v skladu z veljavnimi prostorskimi akti. Gradnje, ki se izvajajo brez ustreznega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim, lahko občina zazna na podlagi prijav občanov, inšpekcijskih pregledov, lastnega nadzora ali drugih virov informacij. V primeru, da občina zazna sum nelegalne gradnje, to prijavi gradbeni inšpekciji, ki je pristojna za ugotavljanje legalnosti gradnje. Občina z gradbeno inšpekcijo sodeluje pri zbiranju potrebnih informacij, vključno s podatki iz prostorskih aktov in druge dokumentacije. Glede merilnih mest za vodo je organ pojasnil, da je javna komunalna infrastruktura v lasti Občine Moravče (organ), upravlja pa jo Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., ki je tudi odgovorno za ugotavljanje morebitnih nelegalnih priključkov, ter vodi evidence o merilnih mestih, na podlagi katerih obračunava porabo vode. V zvezi s tem, katere izjeme iz zakonodaje uporablja organ, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo, je organ pojasnil, da ni izjem, ki bi dovoljevale, da bi se nelegalne gradnje priključile na komunalno infrastrukturo. Organ na podlagi vloge za izračun komunalnega prispevka in veljavnih občinskih prostorskih aktov izračuna komunalni prispevek. Višina prispevka se določi glede na dejavnike, kot so vrsta in velikost objekta, gostota pozidave, lokacija ter obseg potrebne komunalne opremljenosti (vodovod, kanalizacija, ipd.). Po opravljenem izračunu občina investitorju izda odločbo o višini komunalnega prispevka. Po plačilu komunalnega prispevka občina investitorju izda potrdilo o plačilu, ki je predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja in ga investitor skupaj z drugo potrebno dokumentacijo predloži upravni enoti, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in dokončanju gradbenih del investitor vloži vlogo za priključitev na komunalno infrastrukturo. Priklop na infrastrukturo izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik, ki preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji, vključno s plačilom komunalnega prispevka. Organ ne razpolaga s podatki o številu objektov brez ustrezne gradbene dokumentacije. Organ v pojasnilu navaja, da je pri Upravni enoti Domžale, z dopisom št. 090-0026/2024-4 z dne 26. 4. 2024, opravil poizvedbo, čeprav IP ugotavlja, da iz navedenega dopisa izhaja, da je zahtevo prosilke odstopil (O pomenu odstopa na obravnavani upravni postopek se je IP opredelil v točki (8) te odločbe). Ne glede na navedeno pa iz pojasnila organa v tem delu izhaja, da se je organ na Upravno enoto obrnil zato, ker Upravna enota vodi evidenco izdanih gradbenih dovoljenj. Upravna enota Domžale je organu odgovorila z dopisom št. 090-11/2024-6206-2 z dne 10. 5. 2024, iz katerega izhaja, da ne razpolaga z informacijami o številu nelegalnih gradenj v Občini Moravče, prav tako o nelegalnih gradnjah ne vodi evidence, dosjejev, registrov ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedenega dopisa Upravne enote je še razvidno, da ga je ta odstopila Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Glede vprašanja prosilke, o tem, da nekateri občani vodo prejemajo brezplačno ali nimajo merilnega mesta ter imajo vode na pretek, je organ odgovoril, da to ne drži. Javno službo oskrbe s pitno vodo v Občini Moravče izvaja upravljavec JKP Prodnik d. o. o., ki uporabnikom, priključenim na vodovod, zaračuna porabljeno količino pitne vode, omrežnino ter vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. Določen del gospodinjstev, kjer ni javnega vodovoda, se s pitno vodo oskrbuje preko vaških vodovodnih sistemov. Na območju Občine Moravče sta dva samooskrbna vodovoda: Vaški vodovod Peče in Vaški vodovod Velika vas. Oba vaška vodovoda sta v lasti in v upravljanju vaških odborov, ki niso pod neposrednim nadzorom organa. Porabniki Vaških vodovodov ne uporabljajo vode brezplačno, temveč je cena vodarine določena z internimi pravili vaških odborov.

(13) IP ugotavlja, da je organ za podkrepitev svojega stališča, da z evidenco črnih gradenj in z evidenco merilnih mest gospodinjstev ne razpolaga, poslal zaslonsko sliko poizvedbe v informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos«, v katerem se vodijo dokumenti pri organu. IP z vpogledom v zaslonske slike ugotavlja, da poizvedba ni vrnila nobenih iskanih zadetkov in tako zaključuje, da pri organu evidenca o evidentiranih črnih gradnjah s strani organa v Občini Moravče ne obstaja. IP tudi ni našel relevantnega predpisa, iz katerega bi izhajalo, da bi moral organ takšno evidenco voditi. Iz zakonodaje s področja graditve objektov (glej Gradbeni zakon, idr.) izhaja, da, kot je navedel že organ, gradbeno dovoljenje izdaja upravna enota, nadzor na tem področju pa vrši gradbena in geodetska inšpekcija (v okviru Inšpektorata RS za naravne vire in prostor). V zvezi z evidenco merilnih mest organ navaja, da je na področju javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Moravče upravljavec Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Navedeno izhaja tudi iz tretjega člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravče.[1] Z vpogledom v Odlok, in sicer v 4. člen IP ugotavlja, da v okvir izvajanja javnega službe sodi tudi »priključevanje novih uporabnikov na omrežje« in »zaračunavanje storitev javne službe uporabnikom«. Iz 16. člena Odloka izhaja, da plačilo prispevka za priklop na obstoječe vodovodno omrežje določi lastnik (organ) s posebnim odlokom. Iz 27. člena Odloka pa izhaja, da upravljavec vsakemu novemu uporabniku namesti obračunski vodomer. IP tako zaključuje, da Odlok organu ne nalaga, da bi vodil evidenco merilnih mest, nasprotno, iz Odloka izhaja, da so vsa opravila v zvezi z merilnimi mesti naloga upravljavca. V zvezi z drugo točko zahteve, ki se glasi: »Katere izjeme iz zakonodaje organ uporablja, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo«, IP pritrjuje organu, da prosilka z njim podaja vprašanje. V primeru, ko prosilec podaja vprašanje mora organ ugotoviti, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje iz zahteve, saj v tem primeru ne gre za ustvarjanje novega dokumenta. Kot je organ pojasnil v pritožbenem postopku, ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajalo »Katere izjeme iz zakonodaje organ uporablja, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo«, saj takšne izjeme ne obstajajo. V zvezi s četrto točko zahteve, s katero prosilka prav tako podaja vprašanje, in sicer, ali je res, da nekateri občani vodo prejemajo brezplačno ali nimajo merilnega mesta ter imajo vode na pretek, je organ odgovoril, da to ne drži. Ker torej ne drži, da bi nekateri občani vodo prejemali brezplačno ali nimajo merilnega mesta ter imajo vode na pretek, dokument, iz katerega bi to izhajalo, ne obstaja. Ob tem je organ ponovno poudaril, da JKP Prodnik d. o. o. uporabnikom, priključenim na javni vodovod, zaračunava porabljeno količino pitne vode in omrežnino ter vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. Torej tudi področje plačila in izterjave »stroškov v zvezi z vodo« opravlja JKP Prodnik d. o. o., kar pa izhaja tudi iz Odloka.

(14) Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti, in sicer z evidenco organa, iz katere bi izhajalo koliko je črnih gradenj v Občini Moravče in z evidenco, iz katere bi izhajalo, koliko gospodinjstev v Občini Moravče nima merilnega mesta in prejema vodo in z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja »Katere izjeme iz zakonodaje organ uporablja, da so črne gradnje brez urejene dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja priključene na komunalno infrastrukturo« in »ali je res, da nekateri občani vodo prejemajo brezplačno ali nimajo merilnega mesta ter imajo vode na pretek« ne razpolaga. V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Organ je na poziv IP opravil poizvedbe v svojem informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos« in dokazila o tem posredoval IP, IP pa se je z vpogledom v dokazila prepričal o ugotovljenem dejanskem stanju. Prav tako je organ v delu, v katerem je štel, da prosilka postavlja vprašanja utemeljil, da dokument, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje prosilke pri organu ne obstaja. Pojasnil je, da prosilka zahteva dokumente o informacijah, ki ne držijo (izjeme za črne gradnje brez dokumentacije in veljavnega gradbenega dovoljenja ne obstajajo niti niso priključene na komunalno infrastrukturo ter občani vode ne prejemajo brezplačno oziroma brez merilnega mesta). Prav tako je svoje stališče podkrepil z zakonodajo s področja gradbeništva in akti lokalne skupnosti, iz katerih izhaja, da za zahtevane informacije organ ni pristojen oziroma je izvajanje javne službe prenesel na upravljavca javne službe.  

(15) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(16) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(17) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilke zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.moravce.si/acts.