prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilka je na organ podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je postavila več vprašanj. Organ je glede števila odklopov gospodinjstev, ki jih izvaja skupaj z družbo Prodnik, d. o. o. navedel, da z dokumentom ne razpolaga, v preostalem delu je zahtevo prav tako zavrnil zato ker v skladu z ZDIJZ organ ni dolžan podajati odgovorov in pojasnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, ker teh podatkov ne evidentira, v delu, v katerem je prosilka podajala vprašanja pa je IP ugotovil, da organ tudi ne razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-258/2024/7

Datum: 22. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……(v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 6. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0026/2024-7 z dne 5. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbo prosilke z dne 21. 6. 2024 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0026/2024-7 z dne 5. 6. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali. 

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 23. 4. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da ker je organ eden od soustanoviteljev podjetja Prodnik d. o. o., kot izhaja iz Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Prodnik d. o. o. (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 3/2012) in ob upoštevanju Ustave Republike Slovenije, ki v 68. členu določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, se na organ obrača z naslednjimi vprašanji: 2. Koliko gospodinjstvom je organ v sodelovanju s podjetjem JKP Prodnik zaradi neplačila od 1. 1. 2018 do danes prekinil dobavo pitne vode v občini Moravče in za koliko dni? Pri tem prosilka prosi, da organ informacije specificira po letnicah in številom odklopov, 3. Koliko gospodinjstvom je trenutno prekinjena dobava vode v občini?, 4. Kdo v občini podpisuje dokumentacijo za izvršitev odklopa?, 5. Prosi, da se ji posreduje pravno podlago za ta dejanja ali povezavo o odklopih pitne vode iz gospodinjstva?, 6. Kako v primeru odklopov vode oskrbujete gospodinjstva?, 7. Zakaj organ dovoli podjetju Prodnik d. o. o. pošiljanje položnic z zadevo »Opomin pred odklopom vode«, pri čemer se podjetje sklicuje na Občino Moravče in odloke, ki niso v skladu z Ustavo RS? Informacije je zahtevala v elektronski obliki, na svoj elektronski naslov.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-0026/2024-7 z dne 5. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ v delu zahteve, ki se nanaša na »Koliko gospodinjstvom je organ v sodelovanju s podjetjem JKP Prodnik zaradi neplačila od 1. 1. 2018 do danes prekinil dobavo pitne vode v občini Moravče in za koliko dni po posameznih letih?”, “Koliko gospodinjstvom je trenutno prekinjena dobava vode v občini?,” ugotovil, da z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, ne razpolaga. Skladno z navedenim je organ zahtevo zavrnil, ker informacija ne obstaja. V zvezi z zahtevo v delu, ki se nanaša na »Kdo v občini podpisuje dokumentacijo za izvršitev odklopa?”, “Kaj je pravna podlaga za izvedbo odklopa pitne vode iz gospodinjstva?”, “Kako v primeru odklopov vode oskrbujete gospodinjstva?”, “Zakaj organ dovoli podjetju Prodnik d. o. o. pošiljanje položnic z zadevo »Opomin pred odklopom vode«, pri čemer se podjetje sklicuje na organ in odloke, ki niso v skladu z Ustavo RS?«, je organ navedel, da pojasnila in odgovori ne spadajo med informacije javnega značaja. Organ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, podajati pojasnil ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi po ZDIJZ. 

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 21. 6. 2024 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je prejela zavrnilno odločbo. Ob tem navaja, da ni dvoma, da gre za področje, ki zadeva informacije javnega značaja. Organ bi evidence in odloke moral imeti, saj je to del rednega poslovanja organa in javnega podjetja. Podan je javni interes, saj gre za vprašanja, ki neposredno zadevajo lokalno skupnost. Prekinitev pitne vode je resna stvar, ki vpliva na zdravje in dobrobit prebivalcev. Pravica javnosti do obveščenosti o razlogih za take ukrepe je ključna za zagotovitev transparentnosti in odgovornosti javnih institucij. Predlaga na kakšen način naj ji organ dostavi informacije ter da se njeni pritožbi ugodi in organu naloži dostavo informacij. Hkrati je iz pritožbe razvidno, da prosilka navaja, da je organ njeno zahtevo odstopil Javnemu podjetju Prodnik. Slednji je prosilki izdal sklep o podaljšanju roka. Prosilka v pritožbi navaja, da organ vsa vprašanja glede pitne vode preloži na Javno podjetje Prodnik in da vztraja, da bi moral organ dokumente imeti. Ker zoper sklep o podaljšanju roka ne more vložiti pritožbe, podaja navedbe v tej pritožbi. Navaja, da v sklepu ni navedeno, zakaj je moral organ podaljšati rok, čeprav bi moral biti sklep obrazložen. Meni, da je tudi neutemeljen in da le predstavlja način zavlačevanja. Zahteva pojasnila v zvezi z izdajo navedenega sklepa.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, z dopisom št. 092-168/2024/4 z dne 28. 6. 2024 odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-00026/2024-14 z dne 5. 7. 2024 odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 11. 7 in dne 5. 8. 2024 ter dne 19. 8. 2024 in dne 7. 8. 2024 ter dne 19. 8. 2024 z njimi seznanil prosilko.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Iz posredovanih dokumentov izhaja, da je organ zahtevo prosilke dne 26. 4. 2024, z dopisom št. 090-00026/2024-3, na podlagi 20. člena ZDIJZ, odstopil Javnemu podjetju Prodnik, d. o. o. Dne 29. 4. 2024 pa je o odstopu obvestil tudi prosilko. Dne 5. 6. 2024 je o zahtevi, ki jo je odstopil, vseeno izdal izpodbijano odločbo. ZDIJZ v 20. členu določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. 128. člen ZUP določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). 279. člen ZUP pa določa, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

(8) Ker je organ zahtevo prosilke odstopil, prosilka pa ni vložila nove zahteve, je z izpodbijano odločbo odločil brez zahteve prosilke. V nadaljevanju je IP za presojo, ali je izpodbijana odločba nična, moral ugotoviti, ali je prosilka izrecno ali molče privolila v odločitev organa. Po izdani odločbi je prosilka dne 21. 6. 2024 vložila pritožbo, v kateri je navedla svoje nestrinjanje z odločitvijo organa in podala navedbe glede sklepa o podaljšanju roka za odločitev, ki ga je izdalo javno podjetje Prodnik, d. o. o. IP tako ugotavlja, da pogoji za izrek ničnosti izpodbijane odločbe organa niso podani, saj se je prosilka zoper izdano odločbo pritožila in tako molče privolila v to, da je organ o dostopu do informacij odločil. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke glede sklepa o podaljšanju roka, ki ga je o zahtevi prosilke izdala družba JKP Prodnik, d. o. o., te za obravnavani postopek niso relevantne, saj sklep ni predmet obravnavanega pritožbenega postopka, ampak postopka, ki teče pred družbo JKP Prodnik, d. o. o.

(9) Z izpodbijano odločbo je organ v delu, v katerem je prosilka zahtevala »Koliko gospodinjstvom je organ v sodelovanju s podjetjem JKP Prodnik zaradi neplačila od 1. 1. 2018 do danes prekinil dobavo pitne vode v občini Moravče in za koliko dni?« in »Koliko gospodinjstvom je trenutno prekinjena dobava vode v občini?« zavrnil zato, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. V delu zahteve, ki se nanaša na: »Kdo v občini podpisuje dokumentacijo za izvršitev odklopa?, »Prosim za posredovanje pravne podlage za ta dejanja ali povezavo o odklopih pitne vode iz gospodinjstva?«, »Kako v primeru odklopov vode oskrbujete gospodinjstva?, »Zakaj organ dovoli podjetju Prodnik d. o. o. pošiljanje položnic z zadevo »Opomin pred odklopom vode«, pri čemer se podjetje sklicuje na Občino Moravče in odloke, ki niso v skladu z Ustavo RS?« pa je organ navedel, da v skladu z ZDIJZ ni dolžan podajati odgovorov na vprašanja.

(10) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(11) Glede dela zahteve, ki se nanaša na število gospodinjstev v Moravčah, katerim je organ skupaj z javnim podjetjem JKP Prodnik, d. o. o. prekinil dobavo pitne vode in za koliko dni in na koliko gospodinjstvom je trenutno prekinjena dobava pitne vode, je v izpodbijani odločbi organ odločil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga. Prav tako je v preostalem delu zahtevo zavrnil zgolj z navedbo, da prosilka postavlja vprašanja in zahteva pojasnila, kar pomeni, da bi moral organ za namen obravnavanega postopka dokument, iz katerega bi zahtevana informacija izhajala, šele ustvariti. Iz izpodbijane odločbe ni izhajalo, da bi organ opravil ugotovitveni postopek oziroma v izpodbijani odločbi ni navedel, kako je ugotovil, da zahtevane informacije pri njem ne obstajajo. Prav tako iz posredovane dokumentacije niso bile razvidne sledi o opravljenih poizvedbah. Organ ni navedel, da je opravil poizvedbo o tem, ali dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, pri organu že obstajajo. IP je za namen dopolnitve ugotovitvenega postopka pri organu opravil poizvedbe.

(12) V pritožbenem postopku je organ IP dostavil pojasnila in dokazila, s katerimi je IP seznanil prosilko. Pri poizvedbi v dokumentacijsko - informacijskem sistemu »Odos« pri organu z več ključnimi besedami, organ ni našel obstoječega dokumenta. Iskal je z besednimi zvezami »odklop pitne vode«, »prekinitev pitne vode«, »prekinjena dobava«, »evidenca odklopov pitne vode«, »evidenca odklopov«. Prav tako je pojasnil, da je preveril, ali razpolaga z dokumentacijo, ki bi lahko vsebovala zahtevane podatke. Po opravljenem vpogledu v sistem »Odos« je ugotovil, da s takšno dokumentacijo oziroma evidenco ne razpolaga. Prav tako se je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja posvetovala s sodelavko, gospo ….., ki je med drugim zadolžena za izračun komunalnega prispevka, vendar tudi navedena javna uslužbenka nima nobene dokumentacije, ki bi bila povezana s prekinitvami dobave pitne vode zaradi neplačil. Hkrati je organ pojasnil, da javno službo oskrbe s pitno vodo na poselitvenih območjih v Občini Moravče izvaja upravljavec JKP Prodnik, d. o. o., kar določa Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravče (Ur. Vestnik št. 07/05, 02/08 z dne 27. 10. 2005). Upravljavcu je bila zahteva prosilke tudi odstopljena. Pravno podlago za prekinitev pitne vode določa Odlok v 45. členu. Skladno z Odlokom način prekinitve določi upravljavec, organ natančnega postopka odklopa pitne vode ne opravlja, zato nima s tem povezanih dokumentov. Za to je zadolženo JKP Prodnik, d. o. o., ki izvaja oskrbo s pitno vodo in je pristojno za vse postopke v zvezi z odklopom pitne vode. Glede evidence odklopov pitne vode in načina priklica podatkov je organ pojasnil, da je preveril, ali obstaja evidenca odklopov pitne vode in ugotovil, da organ tovrstne evidence ne vodi. Navedeno je preveril v informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos« in pri javni uslužbenki …... V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na vprašanja »Kdo v občini podpisuje dokumentacijo za izvršitev odklopa?, Kaj je pravna podlaga za ta dejanja ali povezavo o odklopih pitne vode iz gospodinjstva?, Kako v primeru odklopov vode oskrbujete gospodinjstva?, Zakaj organ dovoli podjetju Prodnik d. o. o. pošiljanje položnic z zadevo »Opomin pred odklopom vode«, pri čemer se podjetje sklicuje na Občino Moravče in odloke, ki niso v skladu z Ustavo RS? je organ preveril, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na ta vprašanja. Pojasnil je, da ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Pri organu nihče ne podpisuje dokumentacije za odklop pitne vode. Za oskrbno s pitno vodo ter za postopke odklopa so odgovorni v JKP Prodnik, d. o. o. glede na 45. člen Odloka.

(13) IP ugotavlja, da je organ za podkrepitev svojega stališča, da z evidenco gospodinjstev v Občini Moravče, ki jim je bila dobava pitne vode prekinjena (po letu 2018 oziroma trenutno), ne razpolaga, poslal zaslonsko sliko poizvedbe v informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos«, v katerem se vodijo dokumenti pri organu. IP z vpogledom v zaslonske slike ugotavlja, da poizvedba ni vrnila nobenih iskanih zadetkov in tako zaključuje, da pri organu evidenca gospodinjstev v Občini Moravče, ki jim je bila dobava pitne vode prekinjena (po letu 2018 oziroma trenutno), ne obstaja, zato mu ne more posredovati dokumenta, iz katerega bi izhajala zahtevana informacija o številu odklopov. IP tudi ni našel relevantnega predpisa, iz katerega bi izhajalo, da bi moral organ takšno evidenco voditi. V zvezi z evidenco odklopov pitne vode organ navaja, da je na področju javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Moravče upravljavec Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Navedeno izhaja tudi iz tretjega člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Moravče.[1] Z vpogledom v Odlok, in sicer v 4. člen IP ugotavlja, da v okvir izvajanja javnega službe sodi tudi »priključevanje novih uporabnikov na omrežje« in »zaračunavanje storitev javne službe uporabnikom«. Iz 45. člena Odloka pa izhaja ureditev prekinitve dobave vode. V navedenem členu je navedeno, da lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar s predhodnim obvestilom, upravljavec prekine dobavo vode v tam navedenih primerih, med drugim če ne poravna stroškov po izdanem računu. IP tako zaključuje, da Odlok organu ne nalaga, da bi vodil evidenco odklopov pitne vode, nasprotno, iz Odloka izhaja, da so vsa opravila v zvezi z odklopom naloga upravljavca. V zvezi s četrto, peto, šesto in sedmo točko zahteve, ki se glasijo: Kdo v občini podpisuje dokumentacijo za izvršitev odklopa?, Kaj so pravne podlage za ta dejanja?, Kako v primeru odklopov vode oskrbujete gospodinjstva?, Zakaj organ dovoli podjetju Prodnik d. o. o. pošiljanje položnic z zadevo »Opomin pred odklopom vode«, pri čemer se podjetje sklicuje na Občino Moravče in odloke, ki niso v skladu z Ustavo RS?, IP pritrjuje organu, da prosilka z njimi podaja vprašanja. V primeru, ko prosilec podaja vprašanje, mora organ ugotoviti, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje iz zahteve, saj v tem primeru ne gre za ustvarjanje novega dokumenta. Kot je organ pojasnil v pritožbenem postopku, ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja. Ob tem je organ ponovno poudaril, da JKP Prodnik d. o. o. izvaja javno službo dobave pitne vode in uporabnikom, priključenim na javni vodovod, zaračunava porabljeno količino pitne vode in omrežnino ter vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. Prav tako pa izvaja in odloča tudi o prekinitvi pitne vode, kar pa izhaja tudi iz Odloka. O tem, da JKP Prodnik d. o. o. izvaja javno službo dobave pitne vode se je prepričal tudi IP z vpogledom v Letno poročilo družbe JKP Prodnik, d. o. o.[2], iz katerega izhaja, da družba izvaja tudi javno službo oskrbe s pitno vodo med drugim Občine Moravče. Iz 25. strani Letnega poročila, kjer družba pojasnjuje kreditna tveganja, izhaja, da: »Tveganje, da terjatve kupcev ne bodo poravnane, družba zmanjšuje s tekočim opominjanjem s pisnimi opomini, osebnimi obiski, s prenehanjem dobave vode oziroma izterjavo preko sodišča.«.

(14) Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti, in sicer z evidenco organa, iz katere bi izhajalo, koliko gospodinjstvom je organ v sodelovanju z družbo JKP Prodnik, d. o. o., prekinil dobavo pitne vode, ne razpolaga. Prav tako ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja Kdo v občini podpisuje dokumentacijo za izvršitev odklopa?, Kako v primeru odklopov vode oskrbujete gospodinjstva?, Zakaj organ dovoli podjetju Prodnik d. o. o. pošiljanje položnic z zadevo »Opomin pred odklopom vode«, pri čemer se podjetje sklicuje na Občino Moravče in odloke, ki niso v skladu z Ustavo RS?, saj o prenehanju dobave odloča družba JKP Prodnik, d. o. o., in ne organ, ki pri tem tudi ne sodeluje in ne podpisuje dokumentov, ozirom aktov v tem postopku ali pri tem ne daje dovoljenj ter tudi ne v postopku oskrbe z vodo po prenehanju dobave. Glede pravne podlage za prenehanje dobave pitne vode pa organ napotuje na 45. člen Odloka. V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Organ je na poziv IP opravil poizvedbe v svojem informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos« in dokazila o tem posredoval IP, IP pa se je z vpogledom v dokazila prepričal o ugotovljenem dejanskem stanju. Prav tako je organ v delu, v katerem je štel, da prosilka postavlja vprašanja utemeljil, da dokument, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje prosilke pri organu ne obstaja. Prav tako je svoje stališče podkrepil z akti lokalne skupnosti, iz katerih izhaja, da za zahtevane informacije organ ni pristojen oziroma je izvajanje javne službe prenesel na upravljavca javne službe. O navedenem pa se je IP prepričal z vpogledom v Odlok in Letno poročilo upravljavca.

(15) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(16) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(17) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilke zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.moravce.si/acts.

[2] Spletna stran AJPES.