dekorativna slika

prosilec - Občina Moravče

+ -
Datum: 13.08.2024
Številka: 090-252/2024
Kategorije: Ali gre za zlorabo pravice

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP je izpodbijano odločbo organa odpravil, ker je ugotovil, da prosilec svoje pravice ni zlorabil in presodil dokumente po vsebini ter organu naložil, da mora prosilcu posredovati zahtevane račune v celoti, saj se v njih varovani podatki ne nahajajo.
 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-252/2024/4

Datum: 13. 8. 2024

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 6. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0029/2024-2 z dne 13. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

ODLOČBO:

 

 

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 6. 2024 se ugodi in se odločba Občine Moravče, št. 090-0029/2024-2 z dne 13. 6. 2024 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

-          Račun št. 104/2019, z dne 6. 5. 2019,

-          Račun št. 171/2019, z dne 1. 10. 2019,

-          Račun št. 187/2019, z dne 21. 10. 2019,

-          Račun št. 257/2019, z dne 12. 11. 2019,

-          Račun št. 258/2019, z dne 12. 11. 2019,

-          Račun št. 021/2020, z dne 25. 5. 2020,

-          Račun št. 090/2020, z dne 3. 8. 2020,

-          Račun št. 098/2020, z dne 7. 9. 2020,

-          Račun št. 113/2020, z dne 20. 10. 2010,

-          Račun št. 141/2020, z dne 10. 11. 2020,

-          Račun št. 147/2020,z dne 18. 11. 2020,

-          Račun št. 069/2021, z dne 10. 6. 2020,

-          Račun št. 095/2021, z dne 13. 8. 2021,

-          Račun št. 126/2021, z dne 27. 9. 2021,

-          Račun št. 132/2021, z dne 27. 9. 2021,

-          Račun št. 042/2022, z dne 11. 5. 2022,

-          Račun št. 052/2022, z dne 16. 5. 2022,

-          Račun št. 073/2022, z dne 21. 6. 2022,

-          Račun št. 030/2023, z dne 7. 4. 2023,

-          Račun št. 042/2023, z dne 16. 5. 2023,

-          Račun št. 056/2023, z dne 13. 6. 2023,

-          Račun št. 120/2023, z dne 28. 9. 2023,

-          Račun št. 125/2023, z dne 3. 10. 2023.

 

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

 

Obrazložitev:

 

(1) Prosilec je dne 16. 5. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje izstavljenih računov družbe ….. d. o. o., kjer je plačnik organ, od začetka leta 2019 do konca leta 2023. Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronski obliki.

 

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0029/2024-2 z dne 13. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije.

 

(3) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ med drugim povzel določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ in izpostavil, da so šikanozne zahteve tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu škodovati, bodisi z žalitvami, bodisi z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Izpostavlja, da so elementi šikanoznega značaja v predmetni zadevi razvidni iz pogostosti vlaganja zahtev za dostop do informacij javnega značaja ter obsežnosti zahtevanih informacij. Od 1. februarja 2023 do 21. februarja 2024 je prosilec pri organu vložil 51 zahtev, pri čemer vsakič znova zahteva obsežne podatke, že pridobljene informacije zahteva večkrat, kar povzroča nesorazmerne obremenitve kadra. Pogosto se zgodi, da je več zahtev poslanih isti dan, ali celo vsak dan več dni zapored. Prosilcu je bil trikrat omogočen vpogled v dokumentacijo. V dveh mesecih, med januarjem in februarjem 2024, je prosilec vložil enako število zahtev kot v celotnem letu 2023, kar nakazuje, da se število zahtev nadaljuje. V istem obdobju je organ prejel 5 zahtev od ostalih prosilcev. Prosilec ponavljajoče zahteva obsežne podatke in dokumente ter že pridobljene informacije, kar povzroča nesorazmerne obremenitve kadra. Vsaka zahteva prosilca zahteva temeljit pregled, pripravo odgovora in usklajevanje med različnimi sodelavci, kar zaradi pogostosti primerov vzame organu veliko časa. Povečano število zahtev v zadnjih dveh mesecih je povzročilo povečano obremenjenost organa, kar je negativno vplivalo na učinkovitost dela. Kljub temu, da so bile odločbe prosilcu v celoti ali delno ugodene, se je prosilec na vsako odločbo pritožil, kar organ ocenjuje kot neupravičen pritisk. IP je že ugotovil, da so bile nekatere pritožbe prosilca neutemeljene in jih je zavrnil ali zavrgel (na primer v zadevah 090-0012/2023 z dne 11. 7. 2023, 090-0025/2023 z dne 15. 1. 2023, 090-0037/2023 z dne 29. 2. 2024 in 090-0041/2023 z dne 14. 2. 2024 – št. IP 090-42/2024-2 oziroma zavrgel s sklepom na primer 090-041/2023 z dne 11. 3. 2024. Povečanje števila zahtev za informacije javnega značaja s strani prosilca je očitno in se nadaljuje. V nadaljevanju organ podaja dva seznama, in sicer iz seznama za obdobje februar 2023 do decembra 2023, je razvidno, da je prosilec podal 16 zahtev in 10 pritožb ter za obdobje 18. januar 2024 do 21. februar 2024 15 zahtev in 10 pritožb. Organ meni, da so ravnanja prosilca šikanozna in neprimerna, prekomerno obremenjujejo organ ter zaključuje, da gre za zlorabo pravice. Ob tem se sklicuje na prakso IP v zadevi št. 090-28/2024 z dne 5. 2. 2024.

 

(4) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 17. 6. 2024 vložil pritožbo na IP, ki jo je odstopil organu. Prosilec navaja, da so razlogi organa za zavrnitev neutemeljeni in da prosi, da se mu omogoči dostop do zahtevanih podatkov.

 

(5) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-0029/2024-4 z dne 3. 7. 2024, odstopil v reševanje IP.

 

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije. Navedeno je IP prejel dne 16. 7. 2024.

 

Pritožba je utemeljena.

 

(7) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

(8) Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, saj naj bi bila njegova zahteva šikanozna, se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je slednji v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, kot to zatrjuje organ.

 

(9) IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

 

(10) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP, npr. št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

 

(11) ZDIJZ v petem odstavku 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali če je očitno, da so zahteva/zahteve šikanoznega značaja. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je ravnanje prosilca presodil kot šikanozno in neprimerno, kar je v nasprotju s pravico dostopa do informacij javnega značaja.

 

(12) Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

 

(13) Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

 

(14) Z vpogledom v vsebino zgoraj navedene zahteve IP ocenjuje, da organ ni uspel izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nima takšne vsebine, je popolnoma vrednostno nevtralna in, kot že rečeno, iz nje ne izhaja prav nič, kar bi kazalo, da bi prosilec lahko po seznanitvi z informacijo le to uporabil na načine, ki bi predstavljali kršitev zakona.

 

(15) Nadalje po oceni IP ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi predmetna zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

 

(16) Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. V zvezi z navedbo organa, da prosilec (iste) že pridobljene informacije zahteva večkrat, IP pojasnjuje, da je skladno z določili ZUP potrebno takšne zahteve zavreči. Če je torej organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, zahteve po posredovanje te iste dokumentacije zavrže, ne predstavlja pa zgolj ponovitev določenih zahtev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP prav tako ugotavlja, da vlaganje vlog prosilca ni prekomerno. Iz navedb organa izhaja, da je v obdobju februar 2023 do december 2023 vložil 16 zahtev in 15 pritožb, v obdobju 18. 1. 2024 do 21. 2. 2024 pa 15 zahtev in 10 pritožb. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na zadevo 090-28/2024 z dne 15. 2. 2024, saj se zadevi bistveno razlikujete V zadevi št. 090-28/2024 je prosilec prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj iz načina vlaganja predmetnih zahtev prosilca izhaja njegov namen, da preko postopkov po ZDIJZ izvaja kontrolo dela organa oziroma hoče preko dostopa do informacij javnega značaja doseči, da se organ opredeli do njegovih prijav in analiz ter začne inšpekcijski postopek v konkretnih zadevah. Prav tako je v zadevi št. 090-28/2024 intenzivnost števila zahtev in vlog ter zahtevanih informacij kvalitativno večja, da obravnavani primer ni primerljiv z zadevo št. 090-28/2024.

 

(17) IP po preučitvi konkretne zadeve zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Obravnavane zahteve namreč ni mogoče opredeliti kot šikanozne, torej takšne, s katero bi želel prosilec organu na različne načine škodovati ter mu namerno povzročati neprijetnosti in nevšečnosti. Ob tem IP izpostavlja, da če gre pri zahtevanih podatkih za absolutno javne informacije (npr. poraba javnih sredstev), sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024, v kateri je sodišče navedlo, da je treba tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, presojati v povezavi z dejstvom, da so zahtevani podatki absolutno javni dostopni.

 

(18) Ker je IP ugotovil, da je bilo sklicevanje organa na peti odstavek 5. člena ZDIJZ v konkretnem primeru neutemeljeno, je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti ter ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

(19) Za potrebe pritožbenega postopka je organ IP posredoval dokumente, za katere je presodil, da ustrezajo prosilčevi zahtevi, in sicer 23 računov družbe …. d. o. o., kjer je plačnik organ, od začetka leta 2019 do konca leta 2023.

 

(20) Ker je IP ugotovil, da posredovani dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5.a členu ZDIJZ. Glede na to, da je zavezanec v predmetni zadevi organ lokalne samouprave, je IP presojal dokumente na podlagi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

(21) IP je vpogledal v zgoraj citirane račune in ugotovil, da gre za dokumente v zvezi s porabo javnih sredstev, ki jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednje namreč vsebujejo določbe zaračunanih storitvah, ki bremenijo organ in tako predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ob tem IP pojasnjuje, da sama definicija porabe javnih sredstev sicer ni podana v določbah ZDIJZ, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javnih sredstev) je potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

 

(22) Nadalje je IP ob vpogledu v račune ugotovil, da vsebujejo ime, priimek in izobrazbo direktorja družbe ….., d. o. o. To so osebni podatki fizične osebe (ime in priimek ter njen podpis), ki ustrezajo definiciji prve točke 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2). Pravno podlago za razkritje imena, priimka direktorja je IP našel v javno objavljenih podatkih v Poslovnem registru, izobrazba direktorja pa je razvidna iz spletne strani družbe.

 

(23) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa odpravil, ker je ugotovil, da prosilec svoje pravice ni zlorabil in presodil dokumente po vsebini in organu naložil, da mora prosilcu posredovati zahtevane račune v celoti, saj se v njih varovani podatki ne nahajajo.

 

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

(25) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke