prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje prometa izplačil na podlagi avtorskih ali drugih pogodb, ki so podlaga za izplačilo fizičnim osebam od leta 2019 do konca leta 2023 in pogodb (oz. drugih ustreznih dokumentov), ki so podlaga za izplačilo.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ, poleg že posredovanih informacij, razpolaga še z nekaterimi dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca. IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje še dodatne dokumente. V delu, ki se nanaša na dokumente s katerimi organ ne razpolaga, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-197/2024/5

Datum: 4. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 5. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2024-6 z dne 8. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 5. 2024 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0007/2024-6 z dne 8. 5. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

-          Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 430-0026/2019-1 z dne 28. 2. 2019, za Blaža Slaparja s.p.;

-          Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 410-0210/2019-1 z dne 26. 8. 2019, za Blaža Slaparja s.p.;

-          Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 430-0024/2019-1 z dne 28. 2. 2019, za Tatjano Čop s.p.;

-          izpis prometa za Blaža Slaparja od januarja 2019 - decembra 2023;

-          izpis prometa za Tatjano Čop od januarja 2019 - decembra 2023.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 31. 1. 2024 na organ naslovil dve zahtevi za posredovanje informacij javnega značaja, s katerima je zahteval posredovanje:

-       izpisa prometa izplačil na podlagi avtorskih ali drugih pogodb, ki so podlaga za izplačilo fizičnim osebam od leta 2019 do konca leta 2023 in pogodb (oz. drugih ustreznih dokumentov), ki so podlaga za izplačilo;

-       kreditnih pogodb za kredite, ki so bili najeti s strani organa za izgradnjo športne dvorane Primoža Peterke in soglasij Ministrstva za finance za najem teh kreditov.

Z zahtevanimi informacijami se je prosilec želel seznaniti v elektronski obliki.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0007/2024-6 z dne 8. 5. 2024, s katero je zahtevi prosilca glede prve alineje delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Drugo alinejo zahteve prosilca je organ s sklepom zavrgel, ker je o zahtevi prosilca za posredovanje kreditnih pogodb že bilo odločeno s pravnomočno odločbo IP št. 090-325/2023/9 z dne 4. 12. 2023 in so bile prosilcu že posredovane zahtevane informacije dne 3. 1. 2024. Prav tako je del druge alineje zahteve prosilca, ki se nanaša posredovanje soglasij Ministrstva za finance, organ zavrgel, saj je bilo zahtevano soglasje prosilcu že posredovano, s strani Ministrstva za finance, z dopisom št. 092-43/2024/2 z dne 26. 2. 2024.

Dne 13. 5. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0007/2024-6 z dne 8. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da organ ni ugodil njegovi zahtevi, saj posredovana dokumentacija ni popolna in se podatki ne ujemajo med dejanskimi pogodbami in zneski, ki so v priloženem izpisu. Prosilec je navedel primer ne-ujemajočega izpisa prometa in pogodbenega zneska. Navedel je, da mu manjka tudi nekaj pogodb kot npr. pogodba …, bivše urednice …, od leta 2019 do 2023. Prosilec pričakuje, da mu organ posreduje dokumentacijo s točnimi podatki v celoti in bolj vidno, saj so nekatere pogodbe neberljive, ker so pisane ročno, kar je nesprejemljivo.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0007/2024-10 z dne 28. 5. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0007/2024-10 z dne 28. 5. 2024 je organ pojasnil, da za odgovorno urednico in za likovnega urednika ne razpolaga s pogodbami, temveč s sklepi o določitvi plačila za opravljanje funkcije, ki sta bila prosilcu že posredovana v odgovoru št. 090-0018/2024-9 z dne 22. 5. 2024. Sklep o določitvi plačila za opravljanje funkcije za odgovorno urednico je bil prosilcu posredovan skupaj z izpodbijano odločbo. Organ je navedel, da s Pogodbo …ne razpolaga, saj je navedena oseba sodelovala z organom preko podjetja in posledično organ ni imel sklenjene avtorske pogodbe. Glede navedenega primera neujemanja zneska izplačil podjemne pogodbe, ki je bil prosilcu posredovan z izpodbijano odločbo, je organ navedel, da se na izpisu ne vidi davek podjemne pogodbe v višini 25% na bruto znesek.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-197/2024/2 z dne 12. 6. 2024. Organ je po ponovni preverbi ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga še s pogodbama o poslovnem sodelovanju št. 430-0026/2019-1 z dne 28. 2. 2019 in 410-0210/2019-1 z dne 26. 8. 2019, za Blaža Slaparja in Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 430-0024/2019-1 z dne 28. 2. 2019 za Tatjano Čop, katere je dne 14. 6. 2024 posredoval IP. Organ je dne 19. 6. 2024, IP posredoval tudi izpis nakazil za manjkajoče pogodbe.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da prereka odločitev organa glede 1. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ odločil o prvi alineji zahteve prosilca z dne 31. 1. 2024. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ prosilcu posredoval vse dokumente iz prve alineje zahteve prosilca, torej izpise prometa izplačil na podlagi avtorskih ali drugih pogodb, ki so podlaga za izplačilo fizičnim osebam, od leta 2019 do konca leta 2023, in pogodb (oz. drugih ustreznih dokumentov), ki so podlaga za izplačilo.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

1.     O informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ priložil IP dne 14. 6. 2024 in 19. 6. 2024, IP ugotavlja, da zahtevi prosilca ustrezajo še:

- Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 430-0026/2019-1 z dne 28. 2. 2019 za Blaža Slaparja s.p.;

- Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 410-0210/2019-1 z dne 26. 8. 2019 za Blaža Slaparja s.p.;

- Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 430-0024/2019-1 z dne 28. 2. 2019 za Tatjano Čop s.p.;

- izpis prometa za Blaža Slaparja  od januarja 2019 - decembra 2023;

- izpis prometa za Tatjano Čop od januarja 2019 - decembra 2023.

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca in da izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ. Po pregledu navedenih dokumentov, je IP ugotovil, da gre v celoti za prosto dostopne informacijo javnega značaja (osebni podatki se nanašajo na samostojna podjetnika, ki sta sicer fizični osebi, vendar v konkretnem primeru opravljata pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, torej s.p.), zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

Po pregledu celotne spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še s kakšnim drugim zahtevanim dokumentom vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval 30 dokumentov (sklepov o določitvi plačil, avtorskih in podjemnih pogodb), s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, prav tako je organ prosilcu že posredoval tudi Sklep o določitvi plačila za opravljanje funkcije za odgovorno urednico … št. 450-0035/2023-1 z dne 27. 9. 2023 in Sklep o določitvi plačila za opravljanje funkcije za likovnega urednika … št. 613-0001/2023-3 z dne 24. 3. 2023, in sicer z odgovorom št. 090-0018/2024-9 z dne 22. 5. 2024, s katerim je organ izvršil odločbo IP št. 090-126/2024/4 z dne 18. 4. 2024. Organ je tudi pojasnil, da s pogodbo … ne razpolaga, saj je navedena oseba sodelovala z organom preko podjetja, zato ni imel sklenjene pogodbe in torej ne gre za izplačilo fizični osebi. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati še drugih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede navedb prosilca, da so nekatere pogodbe neberljive, ker so pisane ročno, kar je nesprejemljivo IP pojasnjuje, da organi niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, da bi zadostili zahtevi prosilca, temveč se kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022.  IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati še dodatne dokumente, na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na dokumente s katerimi organ ne razpolaga, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski.

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke