prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente o najemu občinskega vozila in izpis plačanih bonitet za občinsko vozilo. Organ je prosilcu dokumente poslal, s prekritimi osebnimi podatki. Prosilec se je pritožil, ker je prejel dokumente za skupno obdobje 5 let in ne ločeno po mesecih. Prav tako se ni strinjal s tem, da je organ prekril informacijo o obračunanih prispevkih. IP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil, saj je ugotovil, da prosilec ni zahteval dokumentov ločeno po mesecih temveč za obdobje 5 let, kar pomeni, da je organ odločil v okviru postavljene zahteve. Prav tako je ugotovil, da je organ pravilno odločil, da se informacija o obračunanih prispevkih prekrije, saj gre za varovan osebni podatek, ki ni v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije posameznika.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-146/2024/3

Datum:   13. 5. 2024   

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 4. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0020/2024-2 z dne 2. 4. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 4. 3. 2024 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki pošlje:

- pogodbo o podelitvi stavbne pravice za dom starejših občanov Moravče,

- vse pogodbe o najemu občinskega vozila Nissan navara s strani župana, ki so bile sklenjene od začetka leta 2019-2024,

- izpis prometa od leta 2019 do 2024 plačanih bonitet župana za občinsko vozilo Nissan navara, ki ga ima v najemu (uporabi).

(2) Organ je dne 2. 4. 2024 prosilcu poslal zahtevane dokumente. Istega dne je izdal tudi delno zavrnilno odločbo, št. 090-0020/2024-2, s katero je odločil, da se na pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice in služnostne pravice št. 478-0002/2023-1 z dne 16. 2. 2023 prekrijejo varovani osebni podatki (osebno ime stranke v postopku, naslov, EMŠO, imena in priimki skrbnika pogodbe), na dveh pogodbah o uporabi službenega vozila prekrijejo podatki o stalnem prebivališču in EMŠO župana, pri vrsti prejemkov za uporabo osebnega vozila v privatne namene pa se prekrijejo podatki v stolpcih Bruto-prispevki.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 8. 4. 2024 vložil pritožbo, in sicer v delu, ki se nanaša na »izpis prometa plačanih bonitet«. Navedel je, da je prejel le skupno vsoto bonitet (in ne bonitet po mesecih), brez zneska obračunanih prispevkov. Menil je, da lahko le s posredovanjem vseh podatkov preveri ustreznost obračunavanja bonitete in s tem zakonitost uporabe javnih sredstev. V odločbi ni navedeno, zakaj do teh podatkov ni upravičen.

(4) Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP dne 24. 4. 2024, skupaj z dokumenti. Organ je pojasnil, da je prosilec zahteval »izpis prometa od leta 2019 do 2024 plačanih bonitet za občinsko vozilo«, v pritožbi pa je zahteval »mesečne obračune bonitet v zvezi z uporabo osebnega vozila v privatne namene«. Organ je bil pri odločanju vezan na zahtevo prosilca in ni odločal preko meja zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo le v delu, ki se nanaša na izpis prometa od leta 2019 do 2024 plačanih bonitet župana za občinsko vozilo Nissan navara, ki ga ima v najemu (uporabi). IP zato preostalega dela odločbe ni presojal.

(6) Organ je glede zahtevanega dokumenta prosilcu poslal izpis iz evidence, ki vsebuje vrsto prejemka »0910 Uporaba osebnega vozila v privatne namene«, v obdobju od januarja 2019 do marca 2024. Izpis vsebuje vrsto prejemka, naziv prejemka, število dogodkov, ure, bruto znesek in bruto prispevke (te je organ prekril). Prosilec se je pritožil, ker ni prejel izpisa po posameznih mesecih, pritožil se je tudi v delu, v katerem je organ prekril stolpec z »Bruto-prispevki«. V obravnavani zadevi je tako sporno, ali je prosilec upravičen do prejema izpisa po posameznih mesecih in ali mu je organ dolžan posredovati tudi stolpec »Bruto-prispevki«.

(7) IP ugotavlja, da je organ prosilcu poslal dokument, kot ga je prosilec opredelil v svoji zahtevi. Iz zahteve prosilca izhaja, da želi prejeti izpis za obdobju od leta 2019 do 2024, organ pa mu je poslal izpis za obdobje od januarja 2019 do marca 2024 (organ je odločal aprila 2024). Organ je prosilcu poslal dokumente, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi prosilca in za časovno obdobje, kot ga je opredelil prosilec. Prosilec v zahtevi ni specificiral, da želi prejemke posamično po mesecih, zato je organ pravilno odločil, ko je odločil o zahtevi prosilca v mejah zahtevka. Odločanje o prejemkih po posameznih mesecih bi predstavljajo odločanje preko zahtevka, saj bi organ odločil o zahtevi, ki je prosilec ni postavil. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP, v tem pritožbenem postopku. Povedano drugače, IP v tem postopku ne more odločati o zahtevku prosilca za podatek o boniteti po posamičnih mesecih, ker tega podatka prosilec v zahtevi z dne 4. 3. 2024 ni zahteval.

(8) IP je sledil organu tudi v delu, v katerem je ta prekril podatek o prispevkih, ki so bili plačani v zvezi z uporabo osebnega vozila v zasebne namene. Iz pogodbe o uporabi službenega vozil izhaja,da se znesek bonitete všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost. Skladno s prvim odstavkom 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

(9) Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. IP ni našel pravne podlage za razkritje podatkov o obračunanih davkih in prispevkih, zato je organ ravnal pravilno, ko je te podatke na zahtevanem izpisu prekril.[1] Ta podatek namreč ni v neposredni zvezi z delovnim razmerjem konkretnega javnega uslužbenca oz. funkcionarja, zato gre za varovan osebni podatek.

(10) Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(11) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(12) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] IP je enako odločil tudi npr. v odločbi št. 090-32/2020 z dne 11. 3. 2020, 090-258/2023/7 z dne 6. 9. 2023 in 090-211/2016/9.