prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje izpisov nakazil poveljniku Civilne zaščite Moravče in vseh pogodb, ki so bile z njim sklenjene. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec v obravnavanem primeru ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi prosilca delno ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil
 

ODLOČBA:

Številka: 090-127/2024/4

Datum: 25. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 19. 3. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nad. organ), št. 090-0016/2024-2 z dne 19. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 19. 3. 2023 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0016/2024-2 z dne 19. 3. 2024, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati sledeče dokumente:

-       Izpis zaključenih izplačil poveljniku Civilne zaščite Moravče, …., za obdobje 1. 1. 2019 - 31. 12. 2023 (»obračun po avtorjih«);

-       Podjemne pogodbe št. 100-0019/2019-1 z dne 23. 1. 2019, št. 100-0016/2020-1 z dne 3. 2. 2020, št. 100-0001/2021-1 z dne 13. 1. 2021, št. 100-0001/2022-1 z dne 11. 1. 2022 in št. 100-0006/2023-1 z dne 13. 2. 2023, pri čemer mora prekriti naslednje podatke: naslov prebivališča, datum rojstva, davčno številko, št. bančnega računa in banko, kjer je bančni račun odprt.

2.     V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te določbe) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 20. 2. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje izpisov nakazil za poveljnika Civilne zaščite Moravče, …. (od začetka leta 2019 do konca leta 2023) in vseh pogodb, ki so bile sklenjene s poveljnikom Civilne zaščite Moravče. Dokumente želi prosilec prejeti v elektronski obliki.

Organ je zahtevo prosilca z določbo, št. 090-0016/2024-2 z dne 19. 3. 2024, v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ uvodom navedel, da je pri pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer z obračunom po avtorjih za …. (za obdobje 1. 1. 2019 - 31. 12. 2023) ter podjemnimi pogodbami št. 100-0019 /2019-1 z dne 23. 1. 2019, št. 100-0016/2020-1 z dne 3. 2. 2020, št. 100-0001/2021-1 z dne 13. 1. 2021, št. 100-0001/2022-1 z dne 11. 1. 2022 in št. 100-0006/2023-1 z dne 13. 2. 2023, ki so bile sklenjene s poveljnikom Civilne zaščite Moravče. Ne glede na ugotovljeno pa je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). Organ je navedel, da je prosilec v obdobju 1. 2. 2023 - 21. 2. 2024 vložil 31 zahtev za posredovanje informacij javnega značaja in 23 pritožb, pri čemer se dogaja, da je več zahtev poslanih istega dne ali celo vsak dan, več dni zapored. Iz obsega vloženih zahtev v dveh mesecih, med januarjem in februarjem 2024, je razvidno, da je prosilec v tem kratkem časovnem obdobju vložil enako število zahtev, kot v celotnem predhodnem letu, in da se to vlaganje zahtev še nadaljuje. Prosilec vsakič znova zahteva obsežne podatke in dokumente ter že pridobljene informacije zahteva večkrat, kar povzroča nesorazmerne obremenitve kadra. Pri obravnavi vsake zahteve organ potrebuje čas in sodelovanje različnih ljudi, kot je finančna služba, pravna služba, ipd.. Vsaka zahteva prosilca za posredovanje informacij javnega značaja zahteva temeljit pregled, pripravo odgovora in usklajevanje med različnimi sodelavci, kar vzame svoj čas. Zaradi povečanega števila zahtev se je obremenjenost organa povečala, kar vpliva na učinkovitost dela organa. Kljub temu, da so prosilcu odločbe v celoti ali delno ugodene, se prosilec na vsako odločbo pritoži, pri čemer organ ocenjuje, da gre za neupravičen pritisk na organ. IP je v naslednjih primerih ugotovil, da so pritožbe prosilca neutemeljene in jih je zato zavrnil, npr. odločba št. 090-0012/2023 z dne 11. 7. 2023, št. 090-0025/2023 z dne 15. 1. 2023, št. 090-0037/2023 z dne 29. 2. 2024 in št. 090-0041/2023 z dne 14. 2. 2024 - št. odločbe IP 090-42/2024-2, oz. zavrgel s sklepom, npr. št. 090-0041/2023 z dne 11. 3. 2024. IP je v preteklosti v podobnem primeru že presodil, da gre za zlorabo pravice (odločba IP št. 090-28/2024 z dne 5. 2. 2024, ko je prosilec v roku 19 dni vložil številčne, ponavljajoče ter zaporedne zahteve za dostop do informacij javnega značaja). Organ je ugotovil, da prosilec presega meje zakonskega upravičenja s svojimi zahtevami, ki prekomerno obremenjujejo organ ter da so ravnanja prosilca v nasprotju s pravico dostopa do informacij javnega značaja in predstavljajo zlorabo te pravice. Organ je tovrstno vedenje prosilca tako ocenil kot šikanozno in neprimerno.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 3. 2024 vložil pritožbo, v kateri IP prosi, da obravnava njegovo pritožbo in mu omogoči dostop do zahtevanih informacij. Razlogi, ki jih navaja organ v izpodbijani odločbi, so po njegovem mnenju neutemeljeni in ponavljajoči.

IP je dne 5. 4. 2024 prejel dopis organa, št. 090-0016/2024-5 z dne 5. 4. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-127/2024/2 z dne 9. 4. 2024, je organ IP dne 15. 4. 2024, po elektronski pošti, posredoval sledeče dokumente:

-       Izpis zaključenih izplačil poveljniku Civilne zaščite Moravče, …, za obdobje 1. 1. 2019 - 31. 12. 2023 (»obračun po avtorjih«);

-       Podjemno pogodbo št. 100-0019/2019-1 z dne 23. 1. 2019;

-       Podjemno pogodbo št. 100-0016/2020-1 z dne 3. 2. 2020;

-       Podjemno pogodbo št. 100-0001/2021-1 z dne 13. 1. 2021;

-       Podjemno pogodbo št. 100-0001/2022-1 z dne 11. 1. 2022;

-       Podjemno pogodbo št. 100-0006/2023-1 z dne 13. 2. 2023.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 Izjema po petem odstavku 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice)

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj naj bi bila njegova zahteva šikanozna, se je IP najprej opredelil do tega instituta.

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP, npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP. Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organ ni uspel izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nima takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirali izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oz. mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. V zvezi z navedbo organa, da prosilec pridobljene informacije zahteva večkrat, IP pojasnjuje, da je skladno z določili ZUP potrebno takšne zahteve zavreči. Če je torej organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, zahteve po posredovanje te iste dokumentacije zavrže, ne predstavlja pa zgolj ponovitev določenih zahtev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 O informaciji javnega značaja

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da zahtevi prosilca po vsebini ustrezajo dokumenti, ki jih je organ IP posredoval dne 15. 4. 2024, po elektronski pošti, in sicer:

-       Izpis zaključenih izplačil poveljniku Civilne zaščite Moravče, …., za obdobje 1. 1. 2019 - 31. 12. 2023 (»obračun po avtorjih«);

-       Podjemna pogodba št. 100-0019/2019-1 z dne 23. 1. 2019;

-       Podjemna pogodba št. 100-0016/2020-1 z dne 3. 2. 2020;

-       Podjemna pogodba št. 100-0001/2021-1 z dne 13. 1. 2021;

-       Podjemna pogodba št. 100-0001/2022-1 z dne 11. 1. 2022;

-       Podjemna pogodba št. 100-0006/2023-1 z dne 13. 2. 2023.

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5.a členu ZDIJZ.

IP je ob pregledu navedenih dokumentov ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

·         Podjemna pogodba št. 100-0019 /2019-1 z dne 23. 1. 2019, št. 100-0016/2020-1 z dne 3. 2. 2020, št. 100-0001/2021-1 z dne 13. 1. 2021, št. 100-0001/2022-1 z dne 11. 1. 2022 in št. 100-0006/2023-1 z dne 13. 2. 2023.

Pri pregledu predmetnih pogodb je IP ugotovil, da se v njih nahajajo osebni podatki, in sicer:

-       Ime in priimek podjemnika, njegov naslov prebivališča, datum rojstva, davčna številka, št. bančnega računa ter naziv banke, kjer je bančni račun odprt

Glede navedenih podatkov IP ugotavlja, da podatki o imenu in priimku podjemnika, upoštevajoč Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-2, niso varovani osebni podatki, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatek, ki je povezan s porabo občinskega denarja in je tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopen (ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov).

V konkretnem primeru gre za porabo občinskega denarja, gre za dostop do tistih osebnih podatkov podjemnikov, za katere je že zakonodajalec v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ocenil, da uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta »trpeti« določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oz. namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

IP pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in komu je organ na podlagi podjemnih pogodb namenil sredstva, ki so del javnih sredstev. Če bi bil namreč podatek o imenu in priimku sopogodbenika prekrit, potem prosilec ne bi izvedel, komu je bil ta denar iz občinskega proračuna izplačan in tako ne bi mogel, v skladu z načelom transparentnosti, preveriti namenskosti oz. zakonitosti porabe javnega denarja. Ne glede na to, pa je ob razkritju osebnih podatkov potrebno upoštevati »najmanjši obseg podatkov«, kar pomeni, da se osebni podatki obdelujejo (razkrijejo) tako, da je razkritje omejeno na namen, za katerega se ti podatki obdelujejo. Prosilec se preko imena in priimka lahko seznani s tem, kdo je prejemnik javnih sredstev ter o namenu in načinu pridobitve, s čimer lahko izvaja nadzor nad učinkovito javno porabo sredstev, pri tem pa ne potrebuje še drugih osebnih podatkov sopogodbenika.

Razkritje ostalih osebnih podatkov, kot so datum rojstva, davčna številka, naslov bivališča, št. bančnega račun, ipd... bi pomenilo prekomeren poseg v zasebnost teh oseb.

Glede na navedeno je tako dopustno razkriti ime in priimek podjemnika oz. fizične osebe (ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov), ki je od organa prejela plačilo po podjemni pogodbi. Nasprotno pa velja za naslednje podatke fizične osebe: naslov prebivališča, datumu rojstva, davčna številka, št. bančnega računa in naziv banke, kjer je odprt račun. Pravna podlaga za razkritje teh podatkov namreč ni podana, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati.

-       Ime in priimek osebe, ki je v imenu občine skrbnik pogodbe

Na predmetnih pogodbah je naveden tudi ime in priimek skrbnika pogodbe za organ, pri čemer je IP ugotovil, da gre za zaposlene pri organu, torej javne uslužbence, katerih imena in priimki niso varovani osebni podatki in posledično so prosto dostopni javnosti.

·         Izpis zaključenih izplačil poveljniku Civilne zaščite Moravče, …., za obdobje 1. 1. 2019 - 31. 12. 2023 (»obračun po avtorjih«)

Predmetni dokument obsega podatke pod »Izplačilo«, »Datum podpisa«, »Bruto+stroški«, »Dajatve iz bruto«, »Izplačano«, »Skupaj« in »Skupaj vse«, pa tudi podatke o šifri avtorja ter njegovem imenu in priimku. Pod navedbami »Boniteta«, »DDV« in »Odtegljaji« ni zneskov.

IP tudi podatke o zaključenih izplačilih podjemniku šteje kot podatke o porabi javnih sredstev, za razkritje katerih je podana zakonska podlaga po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Institut delnega dostopa:

IP je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ. Predmetni dokumenti namreč le delno vsebujejo varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilcu omogočiti seznanitev s zahtevanimi dokumenti, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Zaključek

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da mora prosilcu zahtevane dokumente posredovati na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka