prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z zemljiščem stara Rašica. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec v obravnavanem primeru ni zlorabil pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi prosilca delno ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in dokumente s katerimi organ ne razpolaga pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-114/2024/7

Datum: 26. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik,  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 3. 2024, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0015/2024-2 z dne 14. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 14. 3. 2024 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0015/2024-2 z dne 14. 3. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- ime, priimek in funkcijo zastopnika prodajalca iz četrte vrstice besedila, na 1. strani notarskega zapisa Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021;

- ime, priimek in funkcijo zastopnika kupca iz enajste vrstice besedila, na 1. strani notarskega zapisa Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021;

- celotni tretji odstavek 1. člena, na 2. strani Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021;

- celotni prvi in drugi odstavek 5. člena, na 3. strani Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek hipotekarnega upnika, naslov prebivališča, znesek hipoteke, TRR in banko, ;

- dokument »pregled po proračunskih postavkah od januar 2022 do december 2022«;

- račun št. 22000020 z dne 3. 5. 2022.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 15. 2. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:

-          dokumenta, kdo se je odločil in vzrok za razveljavitev pogodbe za zemljišče stara Rašica;

-          zapisnik oz. dokument, kdo in na podlagi katerih kriterijev se je ugotovila in določila višina 91.500 EUR za razveljavitev pogodbe za zemljišče stara Rašica;

-          dokument oz. sklep Občinskega sveta, ki je potrdil razveljavitev pogodbe in potrdil odškodnino v višini 91.500 EUR;

-          iz katere postavke v proračunu je bil izplačan znesek vračila in odškodnina, in komu je bila ta nakazana.

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, povzel določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ in pojasnil, da so šikanozne zahteve tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu škodovati, bodisi z žalitvami, bodisi z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij. Pojasnil je, da je prosilec v obdobju dveh mesecev vložil 19 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, 7 pritožb, skupno 26 evidentiranih dokumentov s strani prosilca, pri čemer se dogaja, da je več zahtev poslanih istega dne, ali celo vsak dan, več dni zapored. Prosilec vsakič znova zahteva obsežne podatke in dokumente, ter že pridobljene informacije zahteva večkrat, kar povzroča nesorazmerne obremenitve kadra. Kljub temu, da so mu odločbe v celoti ali delno ugodene, se prosilec na vsako odločbo pritoži, pri čemer organ ocenjuje, da gre za neupravičen pritisk na organ. Po mnenju organa prosilec s svojimi zahtevami presega meje zakonskega upravičenja, ki prekomerno obremenjujejo organ, zato so ravnanja prosilca v nasprotju s pravico dostopa do informacij javnega značaja in predstavljajo zlorabo pravice. Organ je tovrstno vedenje prosilca ocenil kot šikanozno in neprimerno, zato mu je v celoti zavrnil dostop do zahtevanih informacij, pri čemer se je skliceval tudi na prakso IP v odločbi 090-28/2024 z dne 5. 2. 2024.

Dne 14.3. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-0015/2024-2 z dne 14. 3. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da prosi, da IP obravnava njegovo pritožbo in mu omogoči dostop do zahtevanih informacij. Razlogi, ki jih navaja organ so neutemeljeni in ponavljajoči.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0015/2024-5 z dne 2. 4. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu 090-0015/2024-5 je organ dodatno pojasnil, da je prosilec v obdobju od 1. 2. 2023 do 21. 2. 2024 vložil 52 zahtev in pritožb v skladu z ZDIJZ, pri čemer je v obdobju enega meseca, od januarja do februarja 2024, vložil enako število zahtev kot v celotnem letu 2023, kar nakazuje, da je število zahtev skokovito naraslo. Organ je povzel vse zahteve prosilca in odločitve organa v postopku po ZDIJZ od februarja 2023 do decembra 2023 in od 18. januarja do 21. februarja 2024 ter navedel, da povečano vlaganje zahtev za informacije javnega značaja s strani istega prosilca predstavlja za organ urgentno situacijo, saj ena oseba ne zmore več uspešno izpolnjevati svojih primarnih rednih delovnih nalog s področja stvarnega premoženja občine ter izvedbe javnih razpisov, za katere je prvenstveno zadolžena. Povečano število zahtev prosilca je obremenilo tudi finančno službo, v kateri deluje le ena oseba, ki mora pripravljati in pregledati ter pridobiti veliko količino podatkov. Prosilec namreč velikokrat zahteva obsežno količino podatkov za več letno obdobje. Pogosto se dogaja, da isti prosilec večkrat zahteva enake podatke, kljub temu, da so mu bili ti že ustrezno posredovani s strani organa.

IP je organ z dopisom, št. 090-114/2024/2  z dne 8. 4. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 15. 4. 2024, dopolnjeno 22. 4. 2024. V njem je organ posredoval »Dogovor o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, sklenjen med Občino Moravče in Medgeneracijskim centrom Bistrica, socialno varstvo d.o.o. (v nadaljevanju dogovor) in pojasnil, da je vzrok za razveljavitev pogodbe za zemljišče stara Rašica opredeljen v tretjem odstavku 1. člena dogovora, medtem ko je dogovorjena višina odškodnine navedena v drugem odstavku 4. člena dogovora, prejemnik odškodnine pa je določen v 5. členu dogovora. Organ je pojasnil, da višina odškodnine ni bila določena s strani pooblaščenih strokovnjakov, ampak je temeljila na dogovoru med Občino Moravče in IMP d.d., ki je bil realiziran z notarskim zapisom. Višina odškodnine je bila opredeljena v računu št. 2000020 z dne 3. 5. 2022, katerega je organ posredoval IP. Glede zahtevanega dokumenta oz. sklepa Občinskega sveta, ki je potrdil razveljavitev pogodbe in odškodnino v višini 91.500 EUR, je organ pojasnil, da s tovrstnim dokumentom ne razpolaga. Organ je IP posredoval še dokument Pregled po proračunskih postavkah, iz katerega izhajajo proračunske postavke izplačanega zneska vračila in odškodnine.  

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, saj naj bi bila njegova zahteva šikanozna, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

Po petem odstavku 5. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

Iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017 ter sodbe št. I U 490/2020-28 z dne 15. 9. 2021 izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP.

Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča, št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009, izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

Z vpogledom v vsebino obravnavane zahteve IP ugotavlja, da organ ni uspel izkazati šikanoznega značaja vloge. Šikanozni značaj bi bil podan, če bi bilo očitno, da je zahteva podana z namenom onemogočanja normalnega delovanja ali če bi bile v njej izražene številne negativne vrednostne sodbe in žalitve, provokacije in s tem navidezno uveljavljanje pravic. Obravnavana zahteva (in tudi pritožba) nimata takšne vsebine, je vrednostno nevtralna, korektna in ni žaljiva.

Po oceni IP tudi ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivala na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti, oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.

Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bil posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje. V zvezi z navedbo organa, da prosilec pridobljene informacije zahteva večkrat, IP pojasnjuje, da je skladno z določili ZUP potrebno takšne zahteve zavreči. Če je torej organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, zahteve po posredovanje te iste dokumentacije zavrže, ne predstavlja pa zgolj ponovitev določenih zahtev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.  Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

1.     O informaciji javnega značaja

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

IP je ugotovil, da zahtevi prosilca ustrezajo naslednjimi dokumenti:

- Dogovor o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, in sicer v delu, ki se nanaša na prvo alinejo zahteve prosilca, s katero je zahteval dokument, kdo se je odločil in vzrok za razveljavitev zemljišča stara Rašica in del četrte alineje zahteve prosilca, s katero je zahteval podatek, komu je bila odškodnina nakazana.

- dokument pregled po proračunskih postavkah od januar 2022 do december 2022, ki ustreza delu četrte alineje zahteve, s katero je prosilec zahteval postavke v proračunu, iz katerih je bil izplačan znesek vračila in odškodnina;

- račun št. 22000020 z dne 3. 5. 2022, ki ustreza delu druge alineje zahteve prosilca, s katero je zahteval kriterije na podlagi katerih se je ugotovila in določila višina 91.500 EUR za razveljavitev pogodbe za zemljišče stara Rašica. 

Ker je IP ugotovil, da navedeni dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

IP je ob pregledu Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021 ugotovil, da vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2.     O izjemi varstva osebnih podatkov

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da iz 5. člena Dogovora o razvezi prodajnih pogodb SV 496/21 in SV 497/21 z dne 16. 6. 2021, izhajajo ime in priimek, naslov prebivališča, znesek hipoteke in TRR fizične osebe (hipotekarnega upnika), ki predstavljajo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih podatkov fizične osebe, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanem dokumentu prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati tudi drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, saj organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca, v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

3.     Sklepno

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga, pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka