prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji v dveh računih prekril ime in priimek osebe, ki je pripravila račun. IP je ugotovil, da je organ neupravičeno prekril navedene podatke v računu, ki ga je izdal državni organ, saj so le-ti prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotno pa je IP ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril navedene osebne podatke v računu, ki ga je izdal zasebno pravni subjekt, saj pravna podlaga za obdelavo teh podatkov ni podana.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-2/2024/4

Datum. 15. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 12. 2023, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0027/2023-3 z dne 14. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 14. 12. 2023 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0027/2023-3 z dne 14. 12. 2023, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati račun Direkcije RS za vode št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023 na način, da bo razviden še podatek o imenu in priimku osebe, ki je pripravila račun.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 16. 11. 2023 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje računa za ……. z dne 24. 12. 2020, za vodenje postopka javnega naročila brv v naselju v znesku 2.995,00 EUR in vso dokumentacijo, ki jo je pripravila odvetnica. Prav tako je zahteval posredovanje vseh računov, ki so bili plačani v zvezi s postavitvijo in izgradnjo brvi. Zahtevane informacije je želel prejeti v pdf obliki, na svoj elektronski naslov.

O zahtevi prosilca je organ odločil z dopisom št. 090-0027/2023-2 z dne 14. 12. 2023, s katerim je na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu posredoval napotilo na dokumentacijo za javno naročilo pločnik in brv med naseljema Moravče – Zalog, ki jo je pripravila odvetnica ter štiri račune, pri čemer je v dveh računih, in sicer v računu izdajatelja Direkcije RS za vode št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023 ter računu izdajatelja …... št. 22-321 z dne 15. 12. 2022, prekril ime in priimek osebe, ki je pripravila račun. Glede prekritja osebnih podatkov v računu izdajatelja Direkcije RS za vode, št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023, je organ zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstvo osebnih podatkov) izdal odločbo, št. 090-0027/2023-3 z dne 14. 12. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba).

Dne 14. 12. 2023 je prosilec neposredno pri IP zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo.

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil prvostopenjskemu organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi ni izrecno navedel, zakaj konkretno izpodbija odločbo organa, zato je IP po uradni dolžnosti preveril, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker je organ prosilcu v obravnavanem primeru delno zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ime in priimek osebe, ki je pripravila račun) v računu Direkcije RS za vode, št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prvi odstavek 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se poleg določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Razkritje imena in priimka posameznika, ki je pripravil račun, nedvoumno pomeni obdelavo osebnih podatkov po definiciji prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZVOP-2. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Organ je IP ob odstopu pritožbe posredoval spisovno dokumentacijo zadeve št. 090-0027/2023, med drugim tudi dva računa (brez prekritih osebnih podatkov), in sicer račun izdajatelja Direkcije RS za vode, št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023 ter račun izdajatelja …..., št. 22-321 z dne 15. 12. 2022. Kot zgoraj navedeno, je oba računa, s prekritimi osebnimi podatki (ime in priimek osebe, ki je pripravila račun) organ prosilcu posredoval z dopisom št. 090-0027/2023-2 z dne 14. 12. 2023. Glede prekritja osebnih podatkov v računu izdajatelja Direkcije RS za vode, št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023, je organ izdal izpodbijano odločbo.

IP je vpogledal v račun Direkcije RS za vode št. 2555-23-00568 z dne 19. 5. 2023 in ugotovil, da ime in priimek osebe, ki je pripravila račun, ne predstavlja varovanih osebnih podatkov, saj gre pri tem osebnem podatku za ime in priimek javnega uslužbenca, ki na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja prosto dostopen podatek. IP ugotavlja, da je organ s tem, ko je varoval ime in priimek javnega uslužbenca, napačno uporabil institut delnega dostopa v obravnavanem primeru, zaradi česar je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP dalje pojasnjuje, da je prosilec s svojo zahtevo z dne 16. 11. 2023 zahteval tudi dostop do računa …… št. 22-321 z dne 15. 12. 2022. Iz pritožbene dokumentacije izhaja, da je organ prosilcu zahtevani račun sicer posredoval v obliki delnega dostopa (s prekritim podatkom o imenu in priimku osebe, ki je račun pripravila), vendar o dokumentu ni odločil v izreku izpodbijane odločbe. Pomotoma je organ namreč tako v izreku kot tudi v obrazložitvi dvakrat citiral račun Direkcije RS za vode. Da je v danem primeru šlo za tipkarsko napako, je v telefonskem razgovoru IP potrdila tudi uradna oseba, ki je izdala izpodbijano odločbo (uradni zaznamek z dne 9. 1. 2024). IP je v zvezi s tem sicer vpogledal še v račun pravne osebe …. in pri tem ugotovil, da pri tem dokumentu ime in priimek osebe, ki je pripravila račun, predstavlja varovan osebni podatek, saj pri tej konkretni osebi ne gre za javnega uslužbenca, niti ni za obdelavo tega osebnega podatka podana katera druga pravna podlaga. Odločitev organa, da glede tega računa uporabi določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je zato pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka