prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

IP je zavrnil pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, ker je v okviru pritožbenega postopka ugotovil, da organ resnično ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-1/2024/6

Datum: 17. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilka ), z dne 20. 12. 2023, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nad. organ), št. 090-0026/2023-2 z dne 8. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 20. 12. 2023 zoper odločbo Občine Moravče, št. 090-0026/2023-2 z dne 8. 12. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 11. 11. 2023 na organ naslovila zahtevo, v kateri ga sprašuje, koliko občinskih odlokov, ki so bili sprejeti s strani organa, trenutno ni usklajenih z Ustavo RS ali veljavno zakonodajo. Prosilko dodatno zanima, ali obstaja kakršenkoli interni pregled ali postopek revizije, ki se izvaja z namenom zagotavljanja usklajenosti občinskih aktov z ustavo in zakoni.

Organ je zahtevo prosilke z odločbo, št. 090-0026/2023-2 z dne 8. 12. 2023, zavrnil, ker z zahtevnimi informacijami/dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je v svojem informacijskem sistemu preveril obstoj zahtevanih dokumentov, vendar teh ni našel. Organ se je pri utemeljitvi svoje odločitve skliceval tudi na določbe Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in Zakona o državni upravi (ZDU-1), ki podrobneje urejajo pristojnosti izvajanja nadzora nad delom organov občin oz. organov lokalnih skupnosti – te so v pristojnosti vlade in ministrstva.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 20. 12. 2023 vložila pritožbo, v kateri oporeka njegovi odločitvi. Prosilka v pritožbi navaja, da se organ izogiba odgovoru, saj se zaveda, da zavestno krši ustavo, kot je to naredil v letu 2021, ko je protiustaven odlok postavil nad zakon in ustavo. Glede na navedeno je prosilka mnenja, da odgovora na njeno vprašanje ni moč pričakovati. Dejstvo je, da organ ne pozna in ne zna sam poiskati odlokov v uradnem vestniku, saj je že leta 2021 prosilko spraševal, v katerem uradnem vestniku so objavljeni določeni odloki.

IP je dne 3. 1. 2024 prejel dopis organa, št. 090-0026/2023-4 z dne 3. 1. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-1/2024/2 z dne 8. 1. 2024, je organ IP dne 15. 1. 2024, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-0026/2023-8 z dne 15. 1. 2024, v katerem je navedel, da je v ugotovitvenem postopku zahtevane dokumente/informacije iskal v informacijskem sistemu ODOS, s pomočjo ključnih besed »usklaj«, »predpis« in »seznam«, pri čemer je ugotovil, da z dokumenti oz. informacijami, ki jih zahteva prosilka, ne razpolaga. Organ je IP posredoval tudi zaslonske slike informacijskega sistema ODOS, iz katerih izhajajo rezultati iskanja po prej navedenih ključnih besedah.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti/informacijami, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in dopisa organa št. 090-0026/2023-8 z dne 15. 1. 2024, ki ga je organ IP posredoval tekom pritožbenega postopka, organ z zahtevanimi dokumenti/informacijami ne razpolaga, kar je preveril v svojem informacijskem sistemu, prav tako nadzor nad njegovim delom izvajajo drugi organi (vlaga in ministrstva). V okviru pritožbenega postopka je organ IP posredoval tudi zaslonske slike informacijskega sistema ODOS, iz katerih izhajajo rezultati iskanja po ključnih besedah »usklaj«, »predpis« in »seznam«, pri pregledu katerih je IP ugotovil, da iskalni kriteriji resnično ne dajo ustreznih rezultatov oz. rezultatov, ki bi ustrezali zahtevi prosilke. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti/informacijami ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z informacijami/dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilka v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti/informacijami dejansko razpolaga, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Ravno nasprotno, prosilka v pritožbi tudi sama izraža dvom o obstoju zahtevanih informacij.

IP ugotavlja, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ informacij oz. dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, odgovarjati na vprašanja ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper odločbo organa, št. 090-0026/2023-2 z dne 8. 12. 2023, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka