prosilec - Občina Moravče

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije v zvezi z nakazili sredstev Slovenskemu društvu za lacanovsko psihoanalizo. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente s katerimi razpolaga pri čemer je prekril varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-381/2023/4

Datum: 15. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 12. 2023, zoper odločbo Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 090-0025/2023-2 z dne 5. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 12. 2023 zoper odločbo Občine Moravče št. 090-0025/2023-2 z dne 5. 12. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 11. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:

1.     podatkov o vseh nakazilih sredstev Slovenskemu društvu za lacanovsko psihoanalizo od leta 2019 do meseca novembra 2023;

2.     poročila z dokazili o porabljenih sredstvih za enako obdobje;

3.     pogodbe in nakazila sklenjena med OŠ Jurija Vego in Slovenskim društvom za lacanovsko psihoanalizo;

4.     program, poročila in dokazila o opravljenem delu.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0025/2023-2 z dne 5. 12. 2023, s katero je prosilcu omogočil dostop do vseh dokumentov navedenih v 1. točki zahteve, delni dostop do dokumentov navedenih v 2. točki zahteve, pri čemer je prekril varovane osebne podatke, glede 3. točke pa je zahtevo prosilca, zaradi neobstoja dokumentov, zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga s podatki o vseh nakazilih, ki so razvidni iz aplikacije ERAR, poročilom za leto 2019 za nakazilo dec. 2019 in februar 2020, poročilom za leto 2020 za 1. nakazilo december 2020, poročilom za leto 2020 za 2. nakazilo december 2020, poročilom za leto 2021 za nakazilo september 2021, poročilom za leto 2021 za nakazilo december 2021, poročilom za leto 2022 za nakazilo december 2022. Organ je navedel, da se vsi zahtevani dokumenti iz 1. točke zahteve nahajajo v Aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja ERAR, zato je prosilcu, skladno z določbo 5. odstavka 6. člena ZDIJZ, posredoval napotilo, kje se zahtevane informacije nahajajo. Glede 2. točke zahteve je organ navedel, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, kot so TRR, ime in priimek fizične osebe, naslov, elektronski naslov, podpis, ime in priimek referenta, osebe za katero je bila opravljena rezervacija, ime in priimek agenta, izdajatelja računa, fakturanta, izvajalcev supervizije, novinarja, predsednice društva, podatke o skupnih zneskih vseh transakcij, izvršenih transakcij, transakcij, ki se ne nanašajo na javni poziv, zato jih je, skladno z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prekril in prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov. Glede 3. točke zahteve je organ pojasnil, da ne razpolaga s pogodbami med Osnovno šolo Jurija Vege in Slovenskim društvom za lacanovsko psihoanalizo, saj gre za samostojna poslovna subjekta, zato organ ne poseduje njihove dokumentacije, posledično je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Dne 7. 12. 2023 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-0025/2023-2 z dne 5. 12. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da od organa ni prejel nobenega zahtevanega dokumenta, iz izpodbijane odločbe pa tudi težko razbere, kaj so mu po ZDIJZ dolžni posredovati. Prosi, da IP odloči, kaj so mu v zvezi z zahtevo dolžni posredovati.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0025/2023-5/1 z dne 27. 12. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0025/2023-5/1 z dne 27. 12. 2023 je organ navedel, da je glede na navedbe v pritožbi, da prosilec ni prejel zahtevanih dokumentov, dne 12. 12. 2023 prosilcu ponovno posredoval dokumente, kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe. O navedenem je IP posredoval tudi zaslonsko sliko, iz katere izhaja, da so bili vsi dokumenti posredovani prosilcu.

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil glede 4. točke zahteve prosilca, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-381/2023/2 z dne 9. 1. 2024. Organ je na vprašanje IP, ali razpolaga s programom, poročili in dokazili o opravljenem delu, pojasnil, da se 4. točka zahteve nanaša na 3. točko zahteve in da organ iz istih razlogov, kot je pojasnjeno v izpodbijani odločbi, ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

K 1. točki izreka izpodbijane odločbe

IP pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Da se v takšnem primeru obveznost organa nanaša le na posredovanje napotila, ne pa tudi dokumentov, je potrdilo že Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1429/2011-20, z dne 6. 6. 2012. Na podlagi navedenega je IP vpogledal v Aplikacijo za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (ERAR) na spletni povezavi https://erar.si/transakcija/placnik/75760/prejemnik/4078616000#transakcije in ugotovil, da so vse zahtevane informacije iz 1. točke zahteve dostopne preko navedene spletne strani, kot je navedel tudi organ.

K 2. točki izreka izpodbijane odločbe

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca iz 2. točke skliceval na varstvo osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) opredeljuje osebni podatek kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da zahtevi prosilca iz 2. točke zahteve ustrezajo naslednji dokumenti:

-       poročilo za leto 2019 za nakazilo dec. 2019 in februar 2020;

-       poročilo za leto 2020 za 1. nakazilo december 2020;

-       poročilo za leto 2020 za 2. nakazilo december 2020;

-       poročilom za leto 2021 za nakazilo september 2021;

-       poročilom za leto 2021 za nakazilo december 2021;

-       poročilom za leto 2022 za nakazilo december 2022.

Nadalje IP ugotavlja, da iz navedenih dokumentov izhajajo imena, priimki, naslovi, elektronski naslovi, podpisi, podatki o TRR, podatki o transakcijah fizičnih oseb, ki pomenijo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato je organ odločil pravilno, ko je na posredovanih dokumentih prekril navedene podatke in  prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.  

K 3.točki izreka izpodbijane odločbe

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa, z dne 9. 1. 2024, IP ugotavlja, da nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še s kakšnim drugim dokumentom vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Ob tem IP pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi zahtevani dokumenti pri organu morali obstajati, saj, kot je navedel že organ, sta Osnovna šola Jurija Vege in Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo samostojna poslovna subjekta, ki na trgu poslujeta samostojno, zato organ ne razpolaga z njihovo dokumentacijo. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati še drugih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Sklepno

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka